Šport, katerega zaščitni znak je ščipalka za nos

Začetki sinhronega plavanja segajo daleč v zgodovino. Zametke najdemo že pri starih Grkih in Rimljanih. Raznovrstna gibanja in umetniške like v vodi so tedaj uporabljali kot svečan uvod v razne športne prireditve, šport, ki ga poznamo danes, pa se je razvil mnogo pozneje.

V začetku 20. stoletja je šlo predvsem za akrobatsko predstavo v vodi, leta 1915 pa je Katherine Curtic dodala še glasbeno spremljavo. Naziv sinhrono plavanje se je pojavil leta 1933/34, ko so njeni študentje izvajali akrobacije v vodi na sejmu v Chicagu.

Popularizacija je doživela največji razmah po predvajanju velikih filmskih uspešnic z Ester Williams in Plesom na vodi v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, kmalu pa je bilo v ZDA organizirano tudi prvo tekmovanje. Leta 1956 je FINA ustanovila mednarodno komisijo za sinhrono plavanje in ga sprejela v družino plavalnih športov.

V Sloveniji se je začelo pred petimi leti

V Sloveniji se je organizirana vadba začela leta 2010. Vse se je začelo v velenjskem klubu Rusalka, ki ga je ustanovila Ana Matjaž, kmalu pa se ji je pridružila tudi kolegica Darina Svozilova, ki je diplomirala na fakulteti za šport, še prej pa je bila aktivna sinhrona plavalka na Češkem. V okviru šolske dejavnosti je uvedla vadbe na osnovni šoli in pozneje ustanovila klub v Krškem, od leta 2012 pa pod okriljem Plavalne zveze Slovenije redno vadbo izvajajo tudi v Ljubljani.

Sinhrono plavanje je s svojimi bistvenimi elementi zelo podobno baletu, športno-ritmični gimnastiki, umetnostnemu drsanju in kotalkanju. Vsem tem športom je skupno gibalno ustvarjanje ob glasbeni spremljavi, pri sinhronem plavanju pa je posebnost to, da se odvija v vodi.

Kdaj začeti?

"Glede na to, da se šport pri nas šele razvija, sprejmemo v začetno skupino vsako deklico ne glede na plavalno predznanje. Je pa zaželeno, da ima temeljno znanje, ki ga nato nadgrajujemo. Minimalne starosti ni, običajno pa začnemo z dekleti, starimi okoli osem, devet let," nam je razložila Maja Virant iz ljubljanskega kluba, diplomantka fakultete za šport in strokovna sodelavka za rekreativne dejavnosti na Plavalni zvezi Slovenije.

"Enkrat na leto se vsi klubi povežemo in za deklice in starše pripravimo revijo, kjer je vse tako, kot mora biti na tekmovanjih. Na treningih ne urejamo pričesk in mejkapa, kar pa je prisotno na tekmovanjih," je še dodala Virantova.

Lahko je tekmovalni šport ali le rekreacija

Kot olimpijski šport je za marsikoga lahko zanimiv s tekmovalnega vidika, v Sloveniji sta bili organizirani že dve državni prvenstvi, dekleta hodijo tudi na tekme v tujino, lahko pa je le rekreativna dejavnost, saj zajema elemente plavanja, plesa, razvoja gibljivosti, vzdržljivosti, podvodne orientacije, skokov v vodo, temelje akrobatike ter predvsem trening specifičnih zavesljajev, osnovnih položajev in prvin sinhronega plavanja.

Ker smo pri tem športu precej časa pod vodo, je pomembna veščina tudi dihanje, zaščitni znak in obvezen pripomoček pa je poleg kopalk ščipalka za nos.