Četrtek, 10. 10. 2019, 13.00
4 leta, 6 mesecev
Intervju Janoš Peterlin
Slovenski trener, ki je zavrnil mamljivo ponudbo in izbral Tajvan #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,98
Janoš Peterlin je nekdanji slovenski športnik, ki se je odločil za zelo zanimivo službeno pot. Čeprav je pred kratkim dobil mamljivo trenersko ponudbo iz Francije, je tvegal in ostal z reprezentanco Tajvana, ki se šele razvija. "Včasih je treba tvegati," nam je v intervjuju povedal Peterlin.
Janoš Peteriln je bil nekdaj uspešen kajakaš na divjih vodah, a je bil vedno v senci Petra Kauzerja, našega odličnega kajakaša in srebrnega olimpijca iz Ria de Janeira. S Kauzerjem sta velika prijatelja. Oba prihajata iz Hrastnika in dolgo časa sta trenirala skupaj. Že v času svoje kariere se je preselil v Francijo, natančneje v Pau, kjer živi še danes. Pred časom je sprejel zanimivo ponudbo, potem ko je prevzel tekmovalce Tajvana. Janoša smo srečali na nedavnem svetovnem prvenstvu v Španiji in z njim opravili intervju. Zaupal nam je veliko zanimivega o svojem delovanju v Tajvanu.
S plačo v Tajvanu je zadovoljen.
Koliko časa že trenirate reprezentanco Tajvana?
Februarja sem dobil ponudbo, da bi jih treniral. Sprva so mi ponudili pogodbo do marca, ko tam poteka azijsko prvenstvo. V primeru, da se nekomu od tekmovalcev uspe kvalificirati na olimpijske igre, bomo sodelovali do olimpijskih iger.
Kako ste se odločili, da boste sprejeli to ponudbo, in kako razvit je tam kajak in kanu na divjih vodah?
Je še v razvoju. Tamkajšnja zveza je bila ustanovljena 2009 ali 2010 in je še precej nova država v tem športu. Tudi nima zgodovine kot na primer v Sloveniji ali kakšni drugi evropski državi. V ta šport veliko vlagajo in sploh, ko bodo prihodnje leto olimpijske igre, so zastavili dober projekt. Zaradi tega sem se odločil, da sprejmem ponudbo. Tam sicer nimajo umetne proge, pravzaprav imajo progo na naravni reki. Sicer se da trenirati, a če želiš biti dober, moraš imeti tudi umetno progo.
Kako bi opisali tajvanske tekmovalce, kakšne so njihove delovne navade in kakšen pristop imajo do vrhunskega športa?
Moram povedati, da so moji varovanci vsi profesionalci in jih plačuje država, kar pomeni, da so finančno pokriti. Kar se tiče pristopa do treninga, je potrebnega še kar nekaj dela. V evropskih državah je le neka tradicija in je profesionalizem prisoten že dolgo časa. Oni pa se niso imeli možnosti naučiti še od nikogar. Vemo, da je od polprofesionalizma do profesionalizma kar velik razmak. Morali smo začeti od začetka.
Če vas nekoliko drugače vprašam. Kaj je bila za vas najtežja naloga, ko ste postali trener te ekipe?
Pravzaprav vse, kar je poleg treninga. S samim treningom ni bilo večjih težav, veliko več je drugih stvari. V letu 2019 je veliko drugih stvari, ki vplivajo na pripravo. Torej od fizioterapevta, raztezne vaje, prehrana, regeneracija … Še vedno delamo, ampak je bilo na začetku res veliko dela.
Kakšni so pogoji dela, je dovolj denarja, da lahko izvedete program?
Če sem iskren, je vedno bolje, če bi bilo še več denarja (smeh op. p.). Lahko bi več potovali in obiskali še kakšno drugo umetno progo, ki jih potrebuješ za dober trening. Za zdaj pa sem sicer zelo zadovoljen s tem, koliko denarja imamo na voljo in koliko ga je še do azijskega prvenstva. Tudi tajvanska zveza je bila korektna do mene in do tekmovalcev. Plača je dobra, tako da nimam nobenih pripomb.
Koliko tekmovalcev imate pod svojim vodstvom?
Enega na kategorijo, kar pomeni štiri. Torej kajakaš in kajakašica ter kanuist in kanuistka.
Kako bi lahko opisali življenje v Tajvanu?
Živim v drugem največjem mestu, kjer je tudi središče za trening. Mesto ima nekoliko več prebivalcev kot Slovenija. Zagotovo je drugačen način življenja kot v Sloveniji. Prevozno sredstvo tam je motor. Hrana je odlična, če ti odgovarja. Najtežje sem se navadil tamkajšnjega vremena, saj imajo zelo visoko vlažnost. Zaradi tega moramo prilagajati ure treninga, tako da treniramo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.
Janoš Peterlin in njegova varovanka.
Sicer ste vi tudi vezani na Francijo, kjer živite zadnja leta?
Da, v Franciji redno živim že zadnjih štiri ali pet let.
Francozi veljajo za veslaško velesilo. Ste morda tudi v Franciji dobili kakšno ponudbo?
V prvih letih, ko sem začel delati kot trener, sem delal bolj zasebno, ampak sem kljub temu imel zelo veliko dela. Veliko je bilo mladincev, ki so prišli do mene. Nazadnje sem pred mesecem dobil ponudbo s strani francoske zveze, kjer bi skrbel za osem mladih tekmovalcev … Na koncu sem se odločil, da ostanem s Tajvanom.
Zanimivo, da ste se tako odločili.
Da, res je. Ni bila lahka odločitev. Če bi izbral francosko ponudbo, bi bil predvsem doma v Pauju, sam pa želim biti bolj povezan z mednarodnimi tekmovanji. Včasih moraš malo tvegati. Sam namreč vidim, da lahko moji tekmovalci še napredujejo in se morda nekdo od njih uvrsti na olimpijske igre.
Kaj pa vrnitev v Slovenijo?
Seveda, zakaj pa ne. Z veseljem bi se vrnil v Slovenijo. Moje dekle, ki prihaja iz Francije, je tudi samo dejalo, da bi brez težav prišla v Slovenijo. Seveda je veliko odvisno od službe. Danes je tako, da si tam, kjer imaš službo, in temu se moraš prilagoditi. Mislim, da smo kajakaši navajeni potovati, in če je delo v redu, potem vsaj pri meni ni težav. Bi pa se z veseljem vrnil v Slovenijo.
Janoš Peterlin je bil nekdaj uspešen tekmovalec.
In kolikokrat obiščete Slovenijo?
Zadnje leto zelo malo, drugače pa večkrat obiščem družino. Sicer starši trenutno niso najbolj zadovoljni, ker tako redko pridem (smeh). Upam, da bo po olimpijskih igrah v Tokiu več časa.
Se tudi v prihodnosti vidite v tem poslu ali ste odprti tudi za kakšne druge stvari?
Zagotovo sem odprt za vse možnosti, ampak v bližnji prihodnosti se vidim v kajaku in kanuju na divjih vodah.
