Petek, 4. 7. 2025, 11.45
7 ur, 19 minut
Skrita plat slovenskega športa: nasilje in zlorabe, skoraj vsak peti doživel spolno nasilje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Slika je simbolna.
V športu pogosto govorimo o disciplini, predanosti in uspehih – redkeje pa o tem, kaj vse so nekateri mladi športniki prisiljeni prestajati na poti do rezultatov. Raziskava Ines Lebar, ki jo je povzelo Delo, razkriva pretresljivo resnico: nasilje v različnih oblikah je v mladinskem športu bolj pravilo kot izjema. Podatki iz raziskave kažejo, da je več kot polovica športnikov doživela vsaj eno obliko zlorabe v športnem okolju še pred polnoletnostjo.
Vzorec Ines Lebar v raziskavi je obsegal 352 športnikov, članov Olimpijskega komiteja Slovenije, kar pomeni, da gre za športnike z resno tekmovalno potjo. Najpogosteje se je pojavljalo čustveno nasilje – o njem je poročalo 54 odstotkov sodelujočih. Sledijo fizična zloraba (51 odstotkov), zanemarjanje (47 odstotkov) in spolna zloraba, ki jo je doživelo skoraj 18 odstotkov športnic in športnikov. Gre za skrb vzbujajoče številke, ki opozarjajo na sistemski problem, o katerem se do zdaj v Sloveniji ni veliko govorilo.
Poročila o nasilju niso enoznačna. Čustvena zloraba se je pogosto kazala v obliki kričanja, žaljenja, poniževanja, ignoriranja, groženj z izključitvijo in prisile k sodelovanju v ponižujočih praksah, primanjkovalo pa je podpore in pohval. Fizično nasilje je zajemalo prisilno treniranje med boleznijo, kazenske treninge in grožnje z namenom vzbujanja strahu. Mnogi so doživljali tudi zanemarjanje – v smislu nevarnih pogojev za vadbo, neustrezne opreme ali pomanjkljive zdravstvene oskrbe.
Posebej ranljive v Sloveniji športnice
Spolna zloraba je pri mladoletnikih še posebej travmatična. V raziskavi Lebar so udeleženci poročali o razponu izkušenj – od neprimernih spolnih komentarjev in prisile k ogledu spolnih vsebin, pa do fizičnega dotikanja in celo prisilnih spolnih odnosov. Posebej ranljive so bile športnice, ki so bile pogosteje izpostavljene tako čustveni kot spolni zlorabi, medtem ko so športniki večkrat doživljali fizično nasilje.
Ena ključnih ugotovitev raziskave je, da je večina teh zlorab ostala neprijavljenih. Mnogi mladi športniki niso vedeli, kam se lahko obrnejo, ali pa niso verjeli, da jim bo kdo prisluhnil. V športni kulturi, kjer se pogosto poveličuje trdo delo ne glede na ceno, se številna neprimerna vedenja dojemajo kot normalen del poti do uspeha.
Avtorica opozarja, da se v športu oblikujejo temelji odnosa do telesa, avtoritete in samopodobe. Če se ti temelji gradijo na strahu, poniževanju ali celo zlorabi, so posledice dolgoročne – od izgube zaupanja in nizke samozavesti do resnih duševnih stisk. Prav zato je pomembno, da športna okolja postanejo varna, vzgojna in odgovorna – in pri tem ima trener ključno vlogo.
V zadnjih dneh je veliko govora o domnevnih zlorabah trenerja juda Marjana Fabjana, o katerih je prvi poročal časnik Dnevnik, tema pa iz dneva v dan dobiva nove razsežnosti.
