Torek, 12. 9. 2017, 9.25
7 let, 2 meseca
Pred ekipnem EP v namiznem tenisu
Selektor Urh: Za kolajno smo še prezeleni
V Luksemburgu se bo v sredo začelo ekipno evropsko namiznoteniško prvenstvo. Slovenski reprezentanci bosta na njem nastopali v dveh različnih kakovostnih skupinah, fantje v elitni in se bodo bojevali za najvišja mesta, dekleta pa v drugi, kar pomeni, da bo njihov maksimum 17. mesto. Prvi tekmeci Slovencev bodo branilci naslova Portugalci.
Poleg njih sta v skupini še dve močni reprezentanci, in sicer Avstrija, prvak na predzadnjem prvenstvu, in Slovaška, ki ima v svojih vrstah dva nova kitajska igralca. Slovenci so navdušili v kvalifikacijah, v skupini s Poljsko in Belgijo, dvema reprezentancama s širšega evropskega vrha, so zasedli prvo mesto in se neposredno uvrstili na prvenstvo.
Za kaj več morajo najprej dozoreti
Selektor ostaja na trdnih tleh. V takratnem navdušenju se je mnogim celo prikradla misel na kolajno, ki jo dekleta že imajo, a selektor Jože Urh, ki je tudi tokrat v ekipo povabil izkušenega Bojana Tokića, zelo nadarjena mladca Darka Jorgića in Denija Kožula ter Jana Žibrata, ostaja na trdnih tleh.
"Za kolajno smo še prezeleni. Najprej moramo dozoreti, potem bomo lahko razmišljali tudi o večjih dosežkih. Verjamem, da bodo prišli tudi ti časi. Darko in Deni napredujeta iz dneva v dan, Bojan bo še nekaj časa lahko pomagal, saj je namizni tenis tisto, kar najbolje zna, zato se še ne bo kar tako poslovil, kakšno zmago pa bo kljub letom lahko dosegel. Že letos bomo nevarni vsem, vsi se nas že bojijo, toda mi z uvrstitvijo ne smemo biti obremenjeni, še posebno, ker vemo, da je pri nas prisotnih še veliko nihanj, kar je glede na mladost in neizkušenost povsem normalno. V elitni skupini bo uspeh vsaka zmaga, od rezultatov pa me bolj zanima sama igra. Prvenstvo bomo morali izkoristiti za nabiranje izkušenj, igrati pa moramo sproščeno, brez pritiska," je pred začetkom prvenstva dejal Urh, ki poudarja, da je kakršno koli misel o kolajni zatrl tudi žreb.
Darko Jorgić po mnenju selektorja Jožeta Urha napreduje iz dneva v dan. Podobno velja za Denija Kožula.
"Ta bi bil težko slabši. Dobili smo zadnja dva evropska prvaka, če smo že morali dobiti eno reprezentanco najvišjega razreda, pa si zagotovo nismo želeli najboljše reprezentance iz drugega bobna in najbrž najboljše reprezentance, ki je na kakovostni lestvici za nami, za nameček pa se je ta v zadnjem trenutku še okrepila z neugodnima Kitajcema, s katerima nimamo najboljših izkušenj."
Tokić obiskal vse mogoče specialiste, a ni pomagalo
Od začetka leta se bojuje s poškodbo noge. Da si mlada ekipa ne sme ustvarjati pritiska, meni tudi najizkušenejši v slovenski vrsti Bojan Tokić. "Ne, o kolajni ne smemo razmišljati, glede na to, da smo v skupini smrti, je realnost boj od 9. do 16. mesta. Če pa se bi nam ponudila priložnost, pa jo bomo zagotovo poskušali izkoristiti. Če bi hoteli med najboljših osem, bi vsi morali pokazati 120 odstotkov našega znanja. Včasih je bilo vse odvisno samo od mene, ko sem jaz osvojil dve točki, smo lahko zmagovali, tokrat bo recept drugačen. Če bi vsak prispeval po zmago, bi se lahko čemu nadejali," je dejal Novogoričan, še vedno prvi slovenski lopar, ki pa na zadnjih tekmovanjih ni kazal najboljših predstav.
"Že od začetka leta se borim s poškodbo noge. Niso ugotovili, kaj je narobe, čeprav sem obiskal vse mogoče specialiste. Pomagal mi ni niti 45-dnevni odmor. Zato mi je bilo popolnoma jasno, da na mednarodnih prvenstvih Bolgarije in Češke ne bom mogel do dobrega rezultata. A v zadnjem času bolečine niso več tako močne, poškodba me pri igri ne ovira, forma raste, tako da imam razloge za optimizem. Tudi zaradi dosedanjih iger proti Portugalcem in Avstrijcem. Nihče izmed njih ni nepremagljiv, seveda, če sem sam pravi. Še najbolj neugodna zame sta Kitajca v slovaški vrsti, še posebno lovec, proti obrambnim igralcem prav vsi v slovenski vrsti težko igramo," meni Tokić, ki se v družbi mlajših reprezentančnih kolegov odlično počuti.
Alex Galič (levo) bo na EP v Luksemburgu nastopala v drugi kakovostni skupini.
"Vzdušje v reprezentanci je odlično, ne spomnim se, kdaj je bilo takšno. Med seboj ne tekmujemo, si ne očitamo napak, ampak se med seboj popravljamo in spodbujamo. Prav škoda je, da je med nami takšna razlika v letih in da bomo skupaj le še kakšna tri ali štiri leta."