Povabiti elito ali ne? Dvorezni meč.

Po tekmi svetovnega pokala v preskakovanju ovir, še enem velikem konjeniškem dogodku, ki je letos potekal na slovenskih tleh, smo se pogovarjali z organizacijskim vodjem. Hugo Bosio je nad dogajanjem skrbno bedel že peto leto zapored. Uspešen podjetnik, ki je zaslovel z izdelavo industrijskih peči, je ljubezen do konjev sprva začinil z gradnjo modernega konjeniškega centra.

Za ta korak se je odločil, ker je želel pomagati hčerki Tajdi, ki se preizkuša kot tekmovalka. Nato je poslanstvo razširil, saj je obenem omogočil možnost za napredek celotnega slovenskega konjeništva. Sodobna dvorana in zunanje tekmovališče lahko gostita tekme najvišje ravni skoraj v vseh letnih časih.

Pričakovanja višja od tega, kar je realno

Konec novembra je tako potekala tekma za Grand Prix, ki šteje za točke svetovnega pokala, na tribune pa je privabila več kot tisoč gledalcev. ''Žiga Zois?'' se je nasmehnil Bosio, ko smo ga primerjali z znamenitim baronom, ki je v vlogi mecena pred davnimi leti lajšal finančne muke nadarjenim slovenskim umetnikom.

''Pač skušam nadaljevati vso zadevo. Zaradi hčerke se je začela, ko pa enkrat stopiš v vodo in imaš mokre noge, moraš broditi naprej. S Konjeniško zvezo Slovenije imamo dobre odnose, želje pa so vedno večje. Žal so pričakovanja višja od tega, kar je v tem trenutku realno,'' je dejal predsednik Športnega društva CKŠC, ki se, ko je značilno za Slovenijo, otepa ljubosumnih očitkov na račun hčerke, a jih skuša preslišati in ostaja zbran, saj noče izgubiti rdeče niti, s katero se uspešno spopada s konjeniškimi izzivi.

Usluge in storitve namesto gotovine

Obdobje negotovosti gospodarskega vsakdana ni njegov zaveznik pri iskanju sodelavcev, s katerimi bi lažje pod streho spravil tako velik dogodek, ki se odvisno od zahtevnosti tekem suče med sto tisoč in 300 tisoč evri.

''Iz leta v leto je težje pridobivati sponzorje. Če kdo pomaga, pomaga z uslugami in storitvami, ne pa gotovino, ker je v Sloveniji ni. Imamo pa srečo, da imamo ruskega prijatelja, ki pomaga pri organizaciji tekme. Spoznala sva se prek konj. Tudi on je ljubitelj konj in pomaga dogodke tiščati naprej. Zanj je to svojevrstna reklama in že kujemo načrte, kako bi dogodke spravili še na višjo raven.'' Nagradni sklad se pokriva s sponzorskimi deleži in štartninami, ki jih morajo poravnati tekmovalci.

Najboljši tuji jahači bi pobrali vse nagrade

Bi kdaj lahko v Celje prišli tudi največji mojstri preskakovanja ovir? Tisti, ki odločajo tudi o odličjih na največjih tekmovanjih?

''Če hočeš dobiti boljše jahače, tiste iz elitne serije, potrebuješ boljši nagradni sklad in več pomoči sponzorjev. Tega si še ne moremo privoščiti, do tja bo še dolga pot. Morda čez nekaj let, pa še za takrat se postavljata dve vprašaji. Če pripeljemo najboljše jahače iz zahodnih držav, na primer Nizozemske, Anglije ali Nemčije, bodo osvojili najboljša mesta in pobrali ves denar, namenjen najvišjim uvrstitvam. Tekma bo zato nezanimiva za naše tekmovalce, nezanimiva bo tudi našim sponzorjem in posledično gledalcem,'' že vnaprej razmišlja uspešni podjetnik, ki se zaveda dvoreznega meča ob organizaciji največje tekme, kar jo pozna konjeniški svet.

Pojasnil je, da so zaradi omenjenih pomislekov na letošnjem največjem konjeniškem dogodku v tem delu Evrope, na prestižni tekmi pokala narodov, ki jo je Celje gostilo maja, nastopili le predstavniki vzhodne divizije. Najboljši jahači iz najmočnejše skupine niso prejeli povabila, s tem pa je bila narejena največja usluga slovenskim tekmovalcem, ki so se lahko dokaj enakovredno kosali s tekmeci, kar so navijači sprejeli z velikim odobravanjem.

Kmalu nova pridobitev, še ena hala

Bosio se ne želi ustavljati pri starih trofejah, ampak že razmišlja o novih pridobitvah. Najbolj si želi, da bi poleg dvorane postavili še eno halo.

''Tako bi se lahko konji ogrevali v drugi hali, ne pa v šotoru, ki ga moramo najeti in plačati. Če bi imeli drugo halo, bi lahko organizirali turnir tudi pozimi in uvedli zimsko ligo. Tu smo prikrajšani, saj pogrešamo dodatne prostore, zato bo gradnja še ene hale naša naslednja poteza,'' napoveduje nove cilje, hkrati pa ostaja trdno prepričan, da bo Center konjeniškega športa Celje kos organizacijskim izzivom tudi v prihodnje in bo tako ohranil zdaj že petletno tradicijo prirejanja tekem za svetovni pokal.

Pred tem sta jih v Sloveniji gostila Lipica in Posestvo Ugar pri Ribnici, zdaj pa je primat prevzel sodobni celjski objekt, ki ga slovenski tekmovalci obožujejo. Zelo so hvaležni družini Bosio, ker jim omogoča takšne dogodke. Prihodnje leto bo tako ponovno pestro, saj bosta v Celju znova pozornost plenili tekmi za pokal narodov in svetovni pokal.