SiolNET. Sportal Drugi športi
0,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ob 100-letnici plavalnega kluba Ilirija pretresi namesto praznovanj

0,45

termometer

Kopališče Ilirija
Plavalni klub Ilirija letos praznuje 100-obletnico delovanja. A bolj kot s praznovanjem častitljive obletnice se v klubu te dni ukvarjajo z notranjimi razprtijami.

Plavalni klub Ilirija, eden najuspešnejših slovenskih plavalnih klubov, letos praznuje 100-letnico delovanja. Medtem ko so zdajšnji in nekdanji člani tega društva pričakovali praznovanje na klubskem mitingu, ki ga prirejajo na obletnico osvoboditve Ljubljane v drugi svetovni vojni, pa klub zdaj pretresajo notranje razprtije.

Miting, ki bo letos na sporedu 11. in 12. maja, je povsem zasenčila najnovejša afera v klubu. Nekateri mediji so poročali, da naj bi staro vodstvo kluba, ki je pred dobrim mesecem dobilo naslednike, tako ali drugače nepravilno potrošilo kar 127.000 evrov.

bazen Ilirija Trendi Ljubljanski bazen, ki je ob svojem nastanku veljal za elitnega

Gre za izredno visok znesek za slovenski plavalni klub, v javnosti pa je zaokrožilo veliko različnih zgodb. Ena od trditev je, da so bila sredstva potrošena za vsakoletno obnovo in delovanje kopališča, kjer je bilo v zadnjih letih več novosti.

ilirija Foto: Ana Kovač

Druga je, da je prišlo do zlorabe položaja. Nekateri pa namigujejo na to, da je v ozadju še vedno tudi boj za obvladovanje kluba, saj se vnovič obeta prenova bazena. Z zadevo se že ukvarja policija, klub je naročil revizijo in preiskava bo pokazala, ali je šlo v resnici za okoriščanje.

Ilirija Tomaž Potza Novice Na Iliriji plava že 76 let in vsak dan preplava vsaj dolžino Blejskega jezera

A prav v zadnjih dveh desetletjih, ko župani večkrat obljubljajo obnovo kopališča, prvi temeljni kamen za gradnjo je že leta 1999 postavila Vika Potočnik, je klub doživel kar nekaj pretresov. Leta 2002 je iz njega odšla vrsta tekmovalcev in našla nov dom v ŠD Delfin, pred leti se je pojavila nova vodstvena kriza in sledil je nov val odhodov, enako velja za letošnji spomladanski prestopni rok. Namesto s častitljivim jubilejem se v klubu zdaj ukvarjajo sami s sabo.

Razlogov za veliko slavje bi lahko imeli na pretek. V prvi vrsti ob drugih športih izstopa plavanje, kjer so bili že pred drugo svetovno vojno olimpijci Tone Cerer, Ciril Pelhan in Draško Vilfan, v obdobju po osamosvojitvi pa tudi Bojan Zdešar, Jernej Godec, Blaž Medvešek in Peter Mankoč.

Plavalec Peter Mankoč je ime Ilirije ponesel v svet. Plavalec Peter Mankoč je ime Ilirije ponesel v svet.

Mankoč je ime Ilirije ponesel v svet

Prav Mankoč je plavalec, ki je ime Ilirije ponesel v svet. Še vedno je edini slovenski plavalec, ki je dosegel svetovni rekord, in to kar dvakrat, enkrat tudi evropskega. Uspehe je ustvarjal pod budnim očesom prerano umrlega beloruskega strokovnjaka Dimitrija Manceviča, ki je v klub prišel ob koncu prejšnjega tisočletja in iz Maribora s seboj pripeljal tudi Metko Sparavec in Blaža Medveška.

Nace Majcen Sportal Nace Majcen: Po koncu kariere si prepuščen sam sebi

Medvešek je bil v Atenah 2004 nato olimpijski finalist na 100 m hrbtno. Sparavčeva sicer za klub ni nastopila na olimpijskih igrah, zato pa je leta 1999 v Carigradu z bronom na 50 m hrbtno postala prva slovenska plavalka v zgodovini, ki je osvojila kolajno v olimpijskem bazenu.

Tudi Nace Majcen je bil član Ilirije. Tudi Nace Majcen je bil član Ilirije. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Uspešnih zgodb je bilo še več. Klubu se je leta 1992 po igrah v Barceloni pridružil tudi Nace Majcen, eden od Ilirijinih plavalcev pa je tudi Anže Tavčar, ki je do konca srednje šole treniral na Iliriji, nato pa odšel na študij v ZDA in nastopil tudi na zadnjih olimpijskih igrah v Riu, a je formalno prestopil v PK Ljubljano.

Jernej Godec Sportal Nekdanji olimpijec v ZDA nagrajen za svojo doktorsko nalogo #video Anže Tavčar Sportal Slovenski olimpijec v ZDA: Na začetku je bil to zame šok, saj nisem bil vajen take intenzivnosti #intervju

Dolgih 100 let je spisalo številne čudovite športne zgodbe. Za eno lepših je odgovoren Jernej Godec, izjemno talentiran plavalec Ilirije in nosilec kolajne z mladinskega svetovnega prvenstva, ki pa je odšel na študij v ZDA. Kljub napornemu študiju mikrobiologije na prestižni univerzi Berkeley mu je uspelo trenirati in se uvrstiti na svetovna prvenstva in olimpijske igre. Kasneje je naredil doktorat na drugi prestižni univerzi Harvard v Bostonu, zdaj pa z ženo v New Yorku pričakujeta naraščaj. A to so le dosežki in zgodbe najboljših med tisočimi, ki so vadili v klubu.

Eden bolj talentiranih plavalcev Ilirije je bil tudi Jernej Godec, ki je bil zelo uspešen tudi na akademskem področju. Po študiju mikrobiologije na Berkeleyju je doktoriral še na Harvardu. Eden bolj talentiranih plavalcev Ilirije je bil tudi Jernej Godec, ki je bil zelo uspešen tudi na akademskem področju. Po študiju mikrobiologije na Berkeleyju je doktoriral še na Harvardu. Foto: Ana Kovač

Z začetki Ilirije povezan tudi začetek organiziranega plavanja v Sloveniji

O samih začetkih Ilirije velja dodati, da je z njo povezan tudi začetek organiziranega plavanja v Sloveniji. Zametki plavanja kot športa segajo v obdobje tik pred prvo svetovno vojno, nenazadnje je šport sestavni del olimpijskih iger vse od začetka modernih iger leta 1896 in skladno s tem je zanimanje za šport raslo tudi v Sloveniji.

Kopališče Ilirija

Negovali so tudi skoke v vodo in vaterpolo

Sama plavalna sekcija Ilirija je bila ustanovljena leta 1919 in bila del širšega in večjega športnega kluba, ki je gostil tudi druge športe. Plavalci so životarili na Ljubljanici vse do leta 1929, ko je bilo odprto letno kopališče Ilirija, s čimer so dobili razmere za uspešno delo. Ljubljanski bazen je kaj kmalu po odprtju premogel tudi ogrevan manjši bazen, pa tudi stolp za skoke v vodo. Za prve uspehe je nato poskrbel Kamničan Tone Cerer, ki je začel trenirati v Ljubljani, in Sloveniji na evropskem prvenstvu leta 1938 priplaval prvo kolajno.

Počasi se pozabljajo druge uspešne zgodbe tega društva, ki je v zadnjih desetletjih le še plavalno. Prej so v klubu gojili tudi skoke v vodo in vaterpolo. Skakalec v vodo Branko Ziherl je bil leta 1936 celo olimpijec, na istih igrah pa je za kraljevino Jugoslavijo nastopil tudi vaterpolist Maks Fuks. Oba sta še vedno edina slovenska olimpijca v svojih športih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin