Noč, ko je Slovenija dobila svetovnega boksarskega prvaka

Boksarski as iz majhne, v tem športu do takrat povsem nepomembne Slovenije je poskrbel za veliko presenečenje. Domačega asa, takrat vzhajajočega zvezdnika južnoafriškega boksa, Isaaca Hlashwaya, je v Johannesburgu porazil temeljito, s tehničnim nokavtom v tretji rundi.

Zavec si je nadel pas svetovnega prvaka velterske kategorije po eni najbolj priznanih različic IBF in s tem dosegel največji uspeh kariere. 39-letni Ptujčan je v petek naznanil športno slovo, zato je čas, da se spomnimo tistega imenitnega večera pred slabimi šestimi leti v Johannesburgu.

Hlatshwayo je izbral napačnega tekmeca Zavec je leto pred dvobojem s Hlatshwayem na Poljskem doživel sploh prvi poraz v poklicni karieri. V Katovicah je moral priznati poraz Rafalu Jackiewiczu, do priložnosti boja za naslov svetovnega prvaka pa je prišel po dveh borbah, na katerih se je vrnil na zmagovito pot. Zmagi nad Poljakom Arekom Malekom in Argentincem Jorgejem Danielom Mirando, sta bili zanj le ogrevanje na dvoboj kariere.

Hlatshwayo, ki je naslov svetovnega prvaka avgusta leta 2009, ko se je za prost pas pomeril z Američanom dominikanskega porekla Delvinom Rodriguezom, in zmagal po sodniški odločitvi. Za prvo obrambo pasu si je izbral Ptujčana, ki je bil takrat na lestvicah uvrščen nekoliko nižje od preostalih kandidatov. Špekulacija se mu ni obrestovala.

"Po prvem udarcu sem vedel, da lahko zmagam" Zavec je v Johannesburgu zablestel, več kot 3.000 domačih navijačev je utišal že takoj na začetku dvoboja, v katerega je stopil odločno in agresivno. Južnoafriški borec je bil povsem nepripravljen na tak napad, že v drugi rundi je pristal prvič na tleh. V tretji se je Zavčev napad stopnjeval, Hlatshwayo je kmalu doživel še drugi nokdavn, se pobral, a le nekaj sekund za tem še tretjič legel na tla.

Sodnik v ringu je dvoboj prekinil po osmih minutah in 55 sekundah boja, v Sloveniji pa je med navijači izbruhnil val navdušenja in v naslednjih dneh so za Dejana Zavca izvedeli tudi ljudje, ki boksa niso spremljali nikoli v življenju.

"Po prvem udarcu sem vedel, da lahko zmagam, saj sem v nasprotnikovih očeh videl zmedenost. Takrat sem bolj pritisnil, udarjal močneje in vedel, da lahko zmagam. Še ne verjamem, ne dojamem, da se je to res zgodilo. Hlatshwayo je velik borec, spoštovanja vreden, a uspelo mi je zmagati," je že v ringu po veliki zmagi povedal Zavec, pa se poklonil tudi južnoafriškim navijačem in s tem pokazal, zakaj se ga je oprijel vzdevek Mr. Simpatikus.

Južnoafričan se po porazu ni več pobral "Poskusil sem z nasprotnikom izmenjati nekaj udarcev, ampak sem hitro videl, da bo težko in da je izredno močen. Vmes sem sicer dobil udarec v zatilje, a tega sodnik ni videl, pa tudi to ni odločilo borbe. Preprosto se danes v ringu nisem znašel. Zdaj si bom skušal priboriti zmago nazaj, saj si naslova zelo želim, hkrati pa bi se zahvalil vsem, ki so si dvoboj ogledali," pa je takrat povedal Hlatshwayo, ki se po tem porazu ni več pobral, do konca kariere odboksal še pet dvobojev in nanizal štiri poraze.

Zavec se je v domovino vrnil kot junak, že na letališču Jožeta Pučnika so ga pričakali številni navdušeni navijači, pa seveda obvezna harmonika in kurenti. Leta 2010 je bil zaradi tega uspeha izbran za Slovenca leta, pa tudi slovenskega športnika leta.