"Na nogo nisem mogel niti stopiti, kaj šele da bi se postavil v gard"

"Gabonca sicer v prvih bojih nisem gledal, a v finalu je popolnoma deklasiral Iranca. Ta ni imel nobenih možnosti. Vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če bi se lahko bojeval jaz. Z njim sem se bojeval že na sparingih na pripravah v Parizu pred dvema mescema, takrat sem dobil občutek, da mu lahko pariram, a to je bilo pred dvema mesecema in odtlej sva oba napredovala. Zdaj lahko samo ugibam, zagotovo pa bi bil to dober boj, zame morda najtežji na prvenstvu," se še vedno sprašuje 21-letni Mariborčan, ki je srebru z lanskega evropskega prvenstva v Manchestru dodal še bron z nedavnega svetovnega v Puebli. S tekem svetovnega pokala ima še kup izvrstnih uvrstitev, a na lanskih olimpijskih igrah v Londonu z 11. mestom ni zadovoljil predvsem svojih pričakovanj.

Do nesrečnega polfinala je Trajković z nasprotniki opravil zanesljivo, premoč so mu morali priznati Azerbajdžanec Jeyhun Hasanli, Mehičan Ocelotzin Sanchez in Ciprčan Demetris Moustakas, polfinalnega dvoboja z Gaboncem Anthonyjem Obamejem pa žal ni bilo. "Iz dvoboja med Azerbajdžancem in Kuvajtčanom je napredoval borec, čigar zmago sem pričakoval. Najin boj je bil izenačen, dokler ga nisem zadel v glavo, povedel z 11 : 7, nato pa s taktičnim umikanjem pripeljal boj do konca. Že v tem svojem prvem boju sem dobil udarec s kolenom v kvadriceps. Bil sem ogret, zato takrat še ni bilo težav. Drugo za drugo sem imel tri boje, v drugem sem dobil Mehičana, razliko sem naredil že v prvi rundi in jo obdržal do konca. To je bil najlažji boj, pozneje s Ciprčanom sem, podobno kot v prvem boju, dobre pol minute pred koncem zadel v glavo, pa nato spet s taktičnim umikanjem zadrževal prednost," se dogodkov z mehiških tatamijev spominja Trajković: "Publika me ni ravno marala, saj sem izločil Mehičana, pa nato ves čas bežal in dobival opomine, ampak imel sem veliko prednost. Pred polfinalom je bila daljša, triurna pavza. Ohladil sem se in v nogi začutil bolečino. Nanjo nisem mogel niti stopiti, kaj šele da bi se postavil v 'gard', zato sem predal boj Gaboncu, ki se je uvrstil v finale in v njem premagal Iranca. Če bi šel poškodovan v ring, bi samo še poslabšal stanje."

Tokrat slovenskemu olimpijcu zaradi nekaj smole ni uspelo dognati, kako dobro je bil v resnici pripravljen, bo pa v prihodnje tudi zanj nemalo novih priložnosti. Prva že konec leta na tekmi za veliko nagrado, prihodnje leto na evropskem prvenstvu v Ukrajini in seveda na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu.