Janja Garnbret
Ponedeljek, 6. 9. 2021, 14.31
3 leta, 3 mesece
Mesec dni od olimpijskega naslova Janje Garnbret
Janja Garnbret: Ne morem verjeti, da sem zdaj jaz v tej vlogi, vzornica drugim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,84
3
Janja Garnbret je z 31. zmago v svetovnem pokalu postala najuspešnejša športnica v zgodovini športnega plezanja. Garnbretova je tudi prva olimpijska prvakinja v tej športni panogi. Ravno danes mineva mesec dni od njenega olimpijskega zmagoslavja.
Janja Garnbret je prejšnjo soboto, na zadnji tekmi sezone v težavnostnem plezanju, dosegla 31. zmago v svetovnem pokalu in postala najuspešnejša tekmovalka v zgodovini športnega plezanja. Čeprav je rezultatska letvica, ki jo je postavila, izredno visoka, verjame, da se bo našla plezalka, ki jo bo presegla. "Zagotovo. Čakam na to," pravi 22-letna Korošica, ki je pred natanko mesecem dni postala prva olimpijska prvakinja v zgodovini športnega plezanja. Kako je preživela mesec v vlogi olimpijske prvakinje?
Mesec dni od olimpijskega zmagoslavja Janje Garnbret
Danes mineva natanko mesec dni, odkar je Janja Garnbret osvojila naslov prve olimpijske prvakinje v športnem plezanju. Zdržala je pritisk in breme, ki so ji ga naložili drugi, še bolj pa sama, ki kot perfekcionistka vedno stremi k najvišjim ciljem.
Po olimpijski tekmi so sledili sprejemi in številna druženja, ki po eni strani polnijo, po drugi pa še bolj praznijo človeški energetski akumulator.
Z Garnbretovo smo se pogovarjali po tekmi težavnostnega plezanja za svetovni pokal v Kranju, kjer je "ubila dve muhi na en mah". Ne samo, da je zmagala in z 31. zmago v svetovnem pokalu postala najuspešnejša športna plezalka v zgodovini, povsem nenačrtovano je postala tudi skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti, in to kljub temu, da je od petih tekem v sezoni zaradi priprav na olimpijske igre nastopila le na treh, je pa res, da je na vseh treh (v Innsbrucku, Villarsu in Kranju) zmagala.
Janja, kako ste?
Super! Še nikoli bolje. No, bila sem že bolje, a sem vseeno res super.
Na današnji dan pred mesecem dni (pogovor je potekal v soboto, 4. septembra) ste plezali v kvalifikacijah olimpijskih iger, ki se niso začele po vaših željah. Ste se kaj spomnili na te, kot ste priznali, tudi precej stresne trenutke? Kako bi primerjali svojo psiho danes in pred enim mesecem?
Prav pred mesecem je bilo to? Saj res! Kako je z mojo psiho? Danes precej bolje, pa vendar moram priznati, da sem pričakovala, da bom tukaj v Kranju tekmovala precej bolj sproščeno in brez pritiska, da si bom rekla, če zmagam, zmagam, če bom peta, bom pač peta, če bom osma, bom osma, vsaj mislila sem, da bo tako.
Ampak! Da, ampak. Moj perfekcionizem mi tega žal ne dopusti. Še zmeraj sem bila nervozna, a je bila to bolj kot drugo pozitivna nervoza.
"Tokrat je šlo v Kranju vse po načrtu."
Ko sem hodila po hodniku do stene, sem dobila preblisk iz leta 2019, ko sem padla že na višini 18+ in obtičala v polfinalu. Moram priznati, da me je ob tem kar malce zaskrbelo (smeh, op. p.). A je šlo tokrat vse po načrtu.
Že v polfinalu sem dobro odplezala in bila v finalu precej sproščena. Sicer sem sredinski del odplezala nekoliko po svoje oziroma povsem drugače kot preostale – spet sem si otežila življenje – a me to ni zmotilo. Tako kot se odločim, tudi izpeljem. Uživala sem, niti nisem razmišljala o drugih scenarijih. Še pošalila sem se v zgornjem delu stene in občinstvo spodbudila k aplavzu.
To je za vas precej neobičajno. Običajno smo takih gest vajeni od vašega reprezentančnega kolega Jerneja Krudra, ne pa od vas. Kazalnik samozavesti in sproščenosti? Martina Čufar mi je zadnjič omenila, da v steni občinstva običajno ni slišala, kadar pa ga je, je to pomenilo, da ni dovolj osredotočena.
Da, res je, občinstvo čutiš podzavestno. Ne da bi jo ravno slišala, čutim pa energijo iz dvorane. Res je, običajno to počne Kruder, jaz ne, sem pa to včasih počela, a sem enkrat vmes nehala. Danes sem bila v steni res prepričana o sebi. Morda tudi zato tak odziv.
Pred tekmo je svojo tekmovalno pot tudi uradno sklenila Mina Markovič, ena od vaših predhodnic. Tudi vaša vzornica?
Res je. Vsa čast ji za njeno kariero. Utirala je pot slovenskemu športnemu plezanju. Skupaj z Majo (Vidmar) Štremfelj sta bili moji veliki vzornici. Pogledala sem si vse njune posnetke. Spomnim se, da sem si želela biti taka kot oni in sanjala o tem, da bi imela take rezultate, kot sta jih dosegali onidve.
Slovenski plezalki Tjaša (Kalan) Primožič in Mina Markovič sta pred tekmo v Kranju napovedali svoje tekmovalno slovo. Prav Markovičeva je bila ena od vzornic Janje Garnbret.
Mina mi je dala energijo, ki sem jo potrebovala, Maja se je leta 2014 že športno upokojila, zato sem bolj pogledovala proti Mini … Verjela sem, da če zmore ona, lahko tudi jaz. Tudi to mi je vlivalo dodatno motivacijo. Še enkrat kapo dol za vse, kar je dosegla v svoji karieri.
Ste v dneh po olimpijski zmagi srečali veliko deklic, ki bi rade zmagovale kot vi, ki v vas vidijo svojo vzornico?
Ogromno! Res ogromno. Ko pridejo do mene in imajo največje oči, ko me vidijo, najbolj svetleče oči, si rečeš, to je tisto, za kar delaš. Kot rečeno, jaz sem na tak način gledala Mino in vem, kako srečna sem bila, ko sem pristopila do nje in jo prosila za podpis in fotografijo. Še danes se spomnim. In zdaj deklice na tak način prihajajo do mene. Kar ne morem verjeti, da sem zdaj jaz v tej vlogi, vzornica drugim. Za to delam, da bo nekoč neka deklica rekla: če lahko Janja, pa lahko tudi jaz.
Letvica, ki ste jo postavili, je precej visoka, če ne kar previsoka.
Ne, ne, se bo že našla katera. Zagotovo. Čakam na to.
Tekmovalno se je upokojila Markovičeva in, kot kaže, se bo, vsaj kar zadeva mednarodna tekmovanja, upokojila tudi kranjska plezalna stena. Menda številni do nje čutijo veliko strahospoštovanje. Tudi vi?
Tudi jaz. Ta stena je res zelo zahtevna. Ima notranje oprimke, ki so že vgrajeni v steno, valove na levi strani, ki se jih vsi nekoliko bojimo … Stena je sicer razmeroma nizka in na takih stenah so smeri običajno bolj zahtevne. Tukaj plezaš, pa te kar začne navijati, pa še na sredini stene nisi … (smeh, op. p.). Res je to prava plezalna stena.
Se spomnite svoje prve tekme na njej? Kako daleč boste morali pobrskati po spominu?
Zelo dobro se spomnim. Že kot cicibanka sem tekmovala na tej steni. Ne bom pozabila prve tekme. Takrat še ni bilo časovne omejitve (danes imajo tekmovalci v težavnosti šest minut časa za smer, op. a.) in spomnim se, da je tekmovalka pred menoj plezala 15 minut. Tega vse življenje ne bom pozabila.
Se spomnite tudi, katero mesto ste dosegli?
Mislim, da sem bila druga, da, zagotovo sem takrat že stala na stopničkah.
Kakšno je bilo vaše življenje zadnji mesec dni? Življenje olimpijske prvakinje. Prvi teden po olimpijskem nastopu so si sprejemi sledili kot po tekočem traku … Koliko dni ste zmogli prestajati ta hrup okrog sebe?
Pravzaprav mi ni bilo težko. Na olimpijskih igrah sem dosegla tisto, kar sem si želela, zato me te obveznosti niso obremenjevale. Jemljem jih kot nujno zlo, čeprav niso zlo, ampak so mi prijetne. Ko so mi v Slovenj Gradcu pripravili sprejem, mi je bilo to v izjemno čast.
Še krono, ki pritiče kraljici, so vam dali …
Res je … Super. Dva tedna po olimpijskih igrah sploh nisem plezala. Roman (Krajnik, trener, op. a.) me je vprašal, ali greva na trening, pa sem rekla, da se mi res ne ljubi (smeh, op. p.).
Na sprejemu v domačem Slovenj Gradcu so Garnbretovi nadeli krono, ki pritiče kraljici športnega plezanja.
Prvič v življenju?
Res je, prvič v življenju. Sploh si nisem mogla predstavljati, da bi šla plezat, kaj šele, da bi se pri tem naprezala. A če pogledam na zmago v Kranju, mi je ta premor očitno dobro del. Tudi motivacija se je na zadnjih treningih vrnila, prav tako pa tudi želja po zmagi. Tekme sem se tako lotila precej samozavestno, hkrati pa sem vesela, da sem trening lahko prestavila na tekmo.
Se vam je ob tej vrnitvi motivacije in želji po zmagah morda utrnila tudi želja po nastopu na bližajočem se svetovnem prvenstvu v Moskvi (od 15. do 21. septembra?)
Ne, morda bi to izjavila danes po tekmi, a bi Roman vedel, da potrebujem nekaj premora.
Na sprejemu na Brniku
Kaj pa tekma svetovnega pokala v hitrostnem plezanju v Džakarti v Indoneziji, ki je razpisana za konec oktobra? Še velja, da se je boste udeležili?
Zelo odvisno od mojega počutja in dejstva, ali tekma sploh bo. Za zdaj sicer kaže, da bo, ampak bomo videli, kako bo z mojo motivacijo.
Mislite, da lahko osebni rekord še izboljšate? Glede na to, da zdaj verjetno niste preveč "drgnili" stene za hitrost?
Res je, od Tokia še nisem plezala na hitrostni steni, ampak glede na to, da sem imela dva tedna pavze in sem zmagala v Kranju, mislim, da se bo to obrestovalo tudi na tekmi v speedu.
Če bo Garnbretova letos še tekmovala, bo to na zadnji tekmi sezone v hitrostnem plezanju v Džakarti v Indoneziji.
Kaj vas čaka v prihodnjih dneh? Počitnice?
Ne vem še, trenutno sem še povsem sproščena, bom videla. Morda se bom lotila plezanja v skali, mogoče si bom privoščila krajši odmor, res ne vem. Zagotovo pa potrebujem nekaj časa, da si odpočijem glavo in telo.
Se vaše plezalne kolegice z olimpijskih iger spopadajo s podobno izpraznjenostjo, utrujenostjo …
Različno. Jessica Pilz bo na primer nastopila na svetovnem prvenstvu, Miho Nonaka se po mojem spopada s podobnimi občutki kot jaz in v Moskvo verjetno ne bo odpotovala. So mi pa olimpijci iz drugih športov povedali, da se sami počutijo podobno. Skakalka ob palici Tina Šutej mi je na primer rekla, da dva tedna po igrah ni mogla niti vstati iz postelje, tako da sem se takoj počutila bolje.
Za olimpijsko medaljo bo poiskala posebno mesto.
Ste že našli prostor za svojo olimpijsko medaljo?
Trenutno je doma na polici.
Ločena od drugih ali spada v posebno žlahtno družbo vaših lovorik?
Trenutno je še na polici, zraven drugih, saj jo še kar naprej nosim naokrog, ko pa bo vsega tega konec, jo bom shranila na posebno mesto, kjer se je nihče ne bo mogel dotakniti (smeh, op. p.).
3