Sobota, 15. 12. 2018, 14.52
6 let
Maja Šuštar
Doktorica biomedicine se znajde tudi s cepini; kar se ji je sprva zdelo strašljivo, ji je danes v užitek
Ledna plezalka Maja Šuštar se je pred natanko tednom dni na tekmi evropskega pokala na Slovaškem zavihtela na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. To je njena prva zmaga na tej ravni in zato toliko bolj dragocena. Mama dveh deklic, po izobrazbi biologinja z doktoratom iz biomedicine, ki svoje poklicne ambicije uresničuje kot razvojna raziskovalna sodelavka na Očesni kliniki UKC Ljubljana, se je v plezanje zaljubila pred 27 leti, zadnji dve leti pa se ukvarja predvsem z lednim plezanjem. Zakaj jo je prevzelo bolj kot športno?
Maja Šuštar, članica Alpinističnega odseka Domžale, se je s plezanjem začela ukvarjati v osamosvojitvenem letu 1991, pri 12 letih. Sprva se je posvečala predvsem športnemu plezanju. Veliko je plezala za svojo dušo, precej časa pa preživela tudi na tekmovalnem poligonu. V letih 1995 in 1996 je bila članica slovenske reprezentance, njen največji uspeh pa je 3. mesto na evropskem prvenstvu v disciplini težavnost duel, ki se je pozneje umaknila iz tekmovalnega koledarja.
Pleza že od leta 1991, ko sta jo pritegnila športno plezanje in plezanje v skali, zadnji dve leti pa se intenzivno posveča lednemu plezanju.
Privlačnost "suhega orodjarjenja"
Zadnji dve leti je njena pozornost namenjena predvsem lednemu plezanju. Izpeljanko v umetnih stenah, kjer si plezalec pri napredovanju v smeri, postavljeni v leseni vertikali, pomaga s cepinom in derezami, imenujemo "dry tooling".
39-letnica iz Tuhinjske doline se je s tekmovalnim lednim plezanjem prvič srečala leta 2016. "Že teden dni po prvem treningu 'dry toolinga' sem si kupila cepine, 14 dni pozneje pa sem se že udeležila svoje prve tekme," se je spomnila svojih začetkov. Sprva se ji je ledno plezanje zaradi cepinov po eni strani zdelo strašljivo, po drugi pa jo je povsem pritegnilo.
Trenira doma, v naravnih plezališčih, veliko časa pa preživi tudi na umetni steni v Domžalah, ki je poleti namenjena klasičnemu plezanju, pozimi pa se prelevi v steno za "dry-tooling", plezanje s cepini in derezami.
"Iz prejšnjih let sem že imela široko bazo plezalnega znanja, 'dry tooling' pa zahteva dodatne prvine, ki jih je treba posebej naštudirati. Treba je, na primer, vedeti, kako močno in v katero smer boš na oprimku obremenil cepin, da te bo zadržal v steni, kako se lotiti ledenih sodčkov in sveč, ki otežujejo napredovanje smeri v steni in podobno. Skratka, cel kup novih stvari je, ki se mi zdijo zelo zanimive," se je o razlogih za veselje do lednega plezanja razgovorila dvakratna zmagovalka skupnega seštevka pokala SHS, ki združuje ledne plezalce iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.
Domžale ponujajo solidne pogoje za rast v leden plezanju
Maja večino treningov opravi na domači steni na podstrehi, trenira tudi na naravnih plezališčih, večkrat tedensko pa jo boste srečali tudi na eni od dveh umetnih sten, s katerima se lahko pohvalijo v Domžalah. Tam je ledna scena, predvsem po zaslugi tamkajšnjega plezalnega kluba in zakoncev Pečjak, staršev lednega plezanja v Sloveniji, še posebej razvita.
"Pri lednem plezanju sta poleg moči in plezalnega znanja pomembni tudi taktika in hitrost."
Zagotavlja, da je ledno plezanje na umetnih stenah povsem varno, medtem ko je zgodba precej drugačna, bolj tvegana, če se preselite v pravi led ali hribe. Ledno plezanje zahteva konstanto učenje, ugotavlja naša sogovornica: "Za uspeh sta poleg moči in plezalnega znanja pomembni tudi taktika in hitrost."
Ledna scena se razvija, tudi zaradi domače tekme
V Sloveniji ledno plezanje nima široke baze plezalcev, za otroke je ta šport zaradi ostrih orodij lahko prenevaren, je pa ravno zahvaljujoč domžalskemu spektaklu (Domžale so letos že drugo leto zapored gostile tekmo evropskega pokala v lednem plezanju) ta vsako leto nekoliko širša.
"Lani smo na domžalski tekmi tekmovali trije slovenski plezalci, letos nas je nastopilo že devet. Zanimanje za ledno plezanje pri nas očitno narašča. Morda so se nekateri, ki jim ta oblika plezanja prej ni bila všeč, končno opogumili," predvideva Šuštarjeva, ki je na letošnji tekmi evropskega pokala v Domžalah osvojila 4. mesto.
V Žilini na Slovaškem je Šuštarjeva osvojila svojo prvo zmago na tekmi evropskega pokala v lednem plezanju. Četrto mesto je zasedla Nadja Korinšek, osmo pa Katja Jurjovec. Foto: Mario Musulin.
V Žilini na sam vrh
Kar tri mesta višje, na sam vrh zmagovalnega odra, se je zavihtela prejšnjo soboto, na tekmi evropskega pokala v Žilini na Slovaškem, kjer je nastopilo osem slovenskih tekmovalcev. Kar šest se jih je uvrstilo v finale, kar je največji ekipni uspeh slovenskih lednih plezalcev do zdaj.
Poleg Šuštarjeve, ki si je priplezala svojo prvo zmago v evropski konkurenci (lani je bila na Slovaškem druga), je slavil tudi Miha Habjan (Akademski AO), Majin partner, sicer pa nekdanji dolgoletni načelnik Komisije za alpinizem PZS. V moški konkurenci je osvojil bron. Za oba je to najboljša uvrstitev in največji slovenski uspeh v evropskem pokalu, so zapisali pri Planinski zvezi Slovenije.
"Miha se je tekem lotil šele pred dobrim mesecem, tako za šalo oziroma za preganjanje dolgčasa, ker me je pač spremljal na tekmah. Res je fenomen! Pravzaprav sem njegovega tretjega mesta vesela dosti bolj kot svoje zmage in najbolj fantastično je, da lahko z njim delim to strast do plezanja in veselje do tekem," je o prijetnem presenečenju Habjana povedala Šuštarjeva.
Sklepna tekma evropskega pokala v lednem plezanju bo na sporedu 3. marca prihodnje leto na Finskem. Vmes se bodo najboljši ledni plezalci na svetu merili na tekmah svetovnega pokala, na vsaj dve od njih bo odpotovala tudi slovenska ekipa – Maja Šuštar, Miha Habjan, Jaka Hrast in Edvin Nepužlan. Edini Slovenec, ki se za zdaj lahko pohvali z zmago v svetovnem pokalu, je Škofjeločan Janez Svoljšak, evropski prvak iz leta 2016.
1