Trenira v domači garaži, se uči na lastnih napakah in podira mejnike (video)

Prejšnji konec tedna je z drugim mestom na tekmi svetovnega pokala v lednem plezanju v Švici izboljšal sedem let staro uvrstitev Matevža Lukatiča, ki je leta 2009 v hitrostnem plezanju pristal na tretji stopnički zmagovalnega odra.

Svoljšakove dosežke so kot izjemne prepoznali tudi na Planinski zvezi Slovenije, ki mu je danes podelila priznanje za najboljšega slovenskega tekmovalca v lednem plezanju. Njihovega priznanja je bil deležen že leta 2014, ko so ga proglasili za najperspektivnejšega slovenskega alpinista.

Superiorni Rus za malenkost boljši

"Tega rezultata sem bil res vesel," nam je le nekaj dni po tekmi, ki so jo izpeljali v garažni hiši v Saas Feeju in je bila tudi za gledalce, ki so jo lahko spremljali v etažah, nekaj prav posebnega, razlagal trenutno najboljši slovenski tekmovalec v lednem plezanju.

"Moja uvrstitev je še toliko bolj dragocena, saj je ruski tekmovalec Maksim Tomilov, ki na tekmah v lednem plezanju zmaguje kot po tekočem traku, zmogel le en gib več od mene," je pojasnil 22-letni plezalec, ki je v domači garaži v Škofji Loki z očetovo pomočjo uredil pravo plezalno kraljestvo.

"Z očetom sva plezalno steno postavila že leta 2005, ko sem se začel ukvarjati s športnim plezanjem," je povedal. Po tleh sta zložila jogije, blazine in živalske kože, rob stene pa sta "oblekla" v blazino, kakršne sicer uporabljamo na piknikih ali plaži. "Zato, da bo stena ostala cela," se je pošalil mladenič, ki v svojem življenju največ energije in časa namenja prav plezanju. Da bi izboljšal tehniko nog, ki je bila do zdaj njegova šibka točka, je jeseni zraven hiše zrasla še ena plezalna stena, če se le da, pleza tudi v naravnih plezališčih.

Napredek je očiten

Iz tekme v tekmo je boljši. Če je prvo letošnjo tekmo svetovnega pokala začel na sedmem mestu v ameriškem Bozemanu, je bil na drugi v Južni Koreji že šesti, v Švici drugi, kaj se bo zgodilo na zadnji letošnji tekmi v italijanskem Rabensteinu, ki šteje tudi za evropsko prvenstvo v lednem plezanju (v letošnji sezoni so zaradi pomanjkanja sredstev na sporedu samo štiri tekme, običajno jih je šest), si lahko samo mislimo in upamo na najboljše.

Svoljšak je trenutno vodilni v slovensko-hrvaškem pokalu v lednem plezanju in tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v lednem plezanju. "Možnosti je veliko. Na koncu sem lahko deseti ali pa drugi," je edini slovenski reprezentant v lednem plezanju ocenil svoje možnosti za sklep sezone.

Ko je prvič poskusil, je bil "pečen"

Hribi so ga začeli zanimati že zelo zgodaj, pravi. Tudi družinsko okolje je bilo temu naklonjeno, saj so Svoljšakovi pogosto zahajali v hribe. "V hribe, ne pa v gore," namigne.

S športnim plezanjem je začel v Škofji Loki, potem pa se je leta 2009 vpisal v alpinistično šolo Planinskega društva Kranj. Zanima ga vse, kar sodi k alpinizmu, ko pa je v Češnjici pri Kropi, kjer stanujeta zakonca Pečjak, ki veljata za začetnika tekmovalnega lednega plezanja v Sloveniji, prvič plezal po ledu, je bil "pečen," kot rečemo za nekoga, ki ga neka stvar povsem zaposluje.

Andrej Pečjak je znan avtomobilistični vizionar, ki se ukvarja z razvojem električnih avtomobilov, oba z ženo Jasno, ki je načelnica Komisije za gorske športe pri PZS, pa sta tudi sodnika na tekmovanjih v tej plezalni disciplini.

Svetovni mladinski prvak!

"Andrej me je vprašal, če bi me zanimala tekmovanja, pa sem šel. Najprej na tekme nižje ravni, kjer sem se dobro znašel, leta 2012 pa sem že nastopil na svoji prvi tekmi v svetovnem pokalu," je pojasnil mladi plezalec, ki težavo pri tekmovanju v lednem plezanju vidi v tem, da nima veliko stopenj.

"Ali tekmuješ na nekih nepomembnih tekmah, kjer gre bolj za zabavo, ali na najvišjih. Srednje poti ni. Tako tudi meni ni preostalo drugega, kot da tekmujem na članskih tekmah v svetovnem pokalu."

Šele leta 2013 so namreč organizirali prvo svetovno prvenstvo v mladinski konkurenci (takrat se je zavihtel na tretje mesto, kar je odličen dosežek glede na to, da je šele takrat resneje zagrizel v cepin), leto pozneje pa je Svoljšak v tej kategoriji že osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka!

Uči se na lastnih napakah

"Pri lednem plezanju je vse stvar izkušenj. Več kot jih imaš, boljši si. In meni izkušenj s tekem manjka," se zaveda plezalec, ki se novih gibov pogosto uči kar prek videoposnetkov na spletu, saj trenerja nima in je tako sam svoj trener.

"Saj se navadiš, ni druge, bi bil pa verjetno moj napredek hitrejši, če bi trenerja imel," poudarja Svoljšak, ki trenira šestkrat tedensko, občasno se za nasvet obrne na prej omenjenega avtomobilističnega maga. Pravi, da se je tekmovanje v lednem plezanju preveč spremenilo, da bi za nasvete lahko spraševal katerega od nekdanjih tekmovalcev. "Zdaj gre bolj za učenje na lastnih napakah," pojasnjuje.

Kar je na tekmi slab rezultat, je v naravi lahko smrt

Kaj dela dobrega lednega plezalca? "Samo izkušnje," poudarja. "Plezalci, ki se redno uvrščajo v finale, so večinoma starejši od 30 let, nekateri tekmujejo že polovico življenja. Občutek, ali bo cepin zdržal na oprimku ali ne, je stvar izkušenj. Če situacijo narobe oceniš, je konec in temu sledi padec. Na tekmi to ni usodno, saj je posledica zgolj slab rezultat, v naravi pa si tega ne smeš privoščiti."

Kaj bo počel v prihodnje?

Ciljev mu ne manjka, vsi pa so povezani s plezanjem. Želi se udeležiti še katere od odprav v tuja gorstva (lani je plezal v Pakistanu), čim več časa hoče preživeti v steni, si nabrati še kakšnega sponzorja (trenutno je njegov sponzor Petrol, oblačila mu sponzorira Gornik), ki bi mu pomagal uresničevati njegove zamisli, rad bi dokončal tudi fakulteto za šport, kjer študira športno vzgojo.