Slovenski jadralni dragulj: od dolgčasa do naslova svetovnega prvaka (video)

14-letni Rok Verderber je svetovni prvak v jadralskem razredu optimist in eden tistih, ki so v torek na letališču Jožeta Pučnika na Brniku pričakali Vasilija Žbogarja, ki že dolga leta velja za nesporno prvo ime slovenskega jadranja.

Prav "Vasko" je eden od Rokovih vzornikov in tudi eden od tistih, ki so se septembra letos zbrali na sprejemu v marini Portorož, kjer so pričakali tega istega Roka, ki je na svetovnem prvenstvu v poljskem Dziwnowu osvojil naslov svetovnega prvaka v razredu optimist, kar je zgodovinski dosežek slovenskega jadranja, saj tega mejnika ni zakoličil še noben slovenski jadralec.

Nesporen talent

Takrat sedemletni Rok, ki je nečak znane slovenske pevke z umetniškim imenom Katarina Mala, je s svojim občutkom za drsenje jadrnice hitro prepričal svojega trenerja, saj je ta po koncu tečaja sam pristopil k Rokovim staršem in povedal, da je fant izjemno nadarjen in da predlaga, da naj pri jadranju vztraja.

"Najprej smo si mislili, da gre za komercialno zvijačo, no, pa to očitno ni bilo tako," pravi oče in v isti sapi doda, da je fant že pri štirih letih na dopustu sam vozil barko in to v zelo ravni "špuri", kar verjetno pomeni, da ima ta občutek res prirojen.

Podrejenost jadranju

Od takrat je v družini Verderber vse podrejeno jadranju. "Slalomiramo med obveznostmi," pravi oče. Vsak petek ga peljemo na Obalo in se v nedeljo zvečer vračamo nazaj v Ljubljano. Trening jadranja ni tako kot košarka, ki ti vzame uro ali dve na dan, za jadranje si je treba rezervirati skoraj ves dan," pripoveduje oče.

Za trenerjem v novo jadralsko okolje

Pri Verderberjevih doma so si uredili domači fitnes, kjer Rok vadi, poleg tega dvakrat tedensko na Gibu obiskuje akrobatiko, ki mu menda pri jadranju zelo koristi, in dvakrat tedensko igra tenis," našteva oče, ki mu ni žal, da so pred sedmimi leti prisluhnili nasvetu sinovega trenerja Siniše Hrvatina, ki se je zaradi napetosti v nekdanjem klubu lani preselil v Jahtni klub Portorož, Rok in še nekaj mladih jadralcev pa se je selilo z njim.

V trenersko delo se ne vmešavajo

"Rok se s trenerjem odlično razume. Mislim, da je Siniša znal poiskati pravo ravnotežje med perfekcionizmom, sproščenostjo in prijateljstvom in da mu sin popolnoma zaupa. Včasih sem kar malce ljubosumen na njuno povezanost," priznava Borut, ki se zaveda, da je vmešavanje v trenerjevo delo, kar, kot pravi, mami mnoge starše, prej v otrokovo škodo kot korist.

"Jadranje je Rokov svet, zato mu ga moramo povsem prepustiti. To smo že zdavnaj ugotovili in to spoštujemo."

Plusi in minusi predajanja jadranju

Tudi oče v jadranju vidi obilo pozitivnih učinkov.

"Rok je z jadranjem pridobil delovne navade. Ugotovil je, da se z delom dosežejo rezultati, a mora zato še toliko več pozornosti nameniti šoli – letos obiskuje 9. razred -, da v kratkem času naredi bistveno več. Z uspehi pa je zrasla tudi njegova samozavest, ki je za življenje še kako dobrodošla," našteva oče in v isti sapi priznava, da se je prav zaradi individualnosti tega športa – na jadrnici optimist si večino dneva sam – mladenič začel zapirati vase.

"Prej je bilo zelo zgovoren, a se je vmes začel zapirati vase, kar pa ne preseneča, saj se na jadrnici bojuješ sam s sabo in naravo. No, zdaj gre tudi v tem pogledu spet na bolje. Odkar se je iz razreda optimist preselil v višji razred, je več v družbi in to je super. S Klemnom Semelbauerjem jadrata na dvosedu razreda 29er, ki je predhodnica olimpijskega razreda 49er.

Jadranje v paru ustreza tudi Roku. Kot pravi, se v enojec ne vrača več. Raje se poslovi od jadranja, kot da bi spet jadral sam, zatrjuje.

Še sam ne ve, od kod tako trdna psiha

Pri 14 letih je očitno tudi psihično kos izzivom vrhunskega športa. "Še sam ne vem, kako sem prišel do take samozavesti. Običajno sem na vsaki regati nervozen, tudi če ni tako pomembna, na svetovnem prvenstvu pa sem bil povsem umirjen, tudi šale so padale, tako da je bilo res super vzdušje," se spominja Rok. "Ko sem si zadal, da bom svetovni prvak, je steklo kar samo od sebe."

Sinova psihična trdnost je presenetila tudi očeta. "Tekmo je sestavljalo sedem regat, kar pomeni, da je Rok ves teden živel v stresu in kljub temu vodil prav po vsaki regati. Jaz tega gotovo ne bi zdržal," je priznal oče.

Dobri rezultati omogočajo dobro finančno podlago

Jadranje lahko krepko udari po družinskem proračunu, a k sreči ga pri Verderberjevih delno podpira Rokova štipendija Olimpijskega komiteja, ki jo je prejel po osvojitvi naslova evropskega podprvaka v razredu optimist za leto 2013, predvsem pa olimpijska kategorizacija v višini od pet do sedem tisoč evrov letno, ki je namenjena poravnavi stroškov potovanj, prijavnin in treningov.

Prijavnine v razredu optimist se gibljejo med 20 in 30 evri, v višjih razredih pa se povzpnejo do 200 evrov.

Borut Verderber meni, da je prav, da se v športu določene stvari tudi plača, saj le tako lahko nekaj tudi zahtevaš.