Četrtek, 22. 4. 2021, 17.30
3 leta
Eva Terčelj, pogovor
Danes je bolj zrela in potrebuje svoj mir
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
Eva Terčelj, slovenska kajakašica na divjih vodah, je ena tistih športnic, ki si lahko vsaj malo oddahnejo. Ljubljančanka, aktualna svetovna prvakinja, si je namreč zadnji konec tedna že zagotovila olimpijsko vozovnico za Tokio. Vseeno je bilo to zanjo vse prej kot lahko delo, a danes ve, kaj lahko pričakuje na olimpijskih igrah.
Slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah so eni tistih, ki lahko na olimpijskih igrah v Tokiu računajo na visoka mesta. Ne samo to, vsak, ki se bo uvrstil na OI, lahko računa tudi na medaljo. Med njimi je tudi Eva Terčelj, ki bo v Tokiu nastopila na svojih drugih olimpijskih igrah.
Zdaj ji je nekoliko odleglo.
Želela si je, da bi čim prej prišlo do končne odločitve
Slovenska kajakašica je imela zaradi svojih preteklih rezultatov nekaj prednosti, saj je leta 2019 osvojila naslov svetovne prvakinje. Konec tedna si je še pred koncem slovenskih izbirnih tekem izborila olimpijsko vozovnico. S tem je postala prva divjevodašica, ki se je uvrstila na olimpijsko tekmo. Jo vozovnico za Tokio pričakovala že tako kmalu?
"Vedela sem, da po drugem sklopu izbirnih tekem lahko pride do odločitve. Pravzaprav nisem imela velike prednosti, glede na to, da sem v prvem sklopu dobila maksimalno število točk. Nisem se ukvarjala s tem, predvsem sem si želela dobro tekmovati. Sem si pa želela, da bi čim prej prišlo do končne odločitve, da bi se potem lažje osredotočila na nadaljevanje sezone," nam je uvodoma povedala naša sogovornica. Priznala je, da je v zadnjem mesecu še iskala prave občutke v čolnu, zato je še toliko bolj vesela, da je v pravem trenutku ujela pravo formo.
"Seveda je pritisk"
Izbirne tekme so vedno stresne.
Že slovenske izbirne tekme so zelo dober preizkus, saj so kajakašice pri nas zelo izenačene in šteje vsaka malenkost. Kljub svojim dolgoletnim izkušnjam Eva priznava, da je stres na izbirnih tekmah pri njej še vedno velik.
"Seveda je pritisk. Gre za zelo pomembne tekme. Ponavadi so same izbirne tekme za reprezentanco, ko ni olimpijskih iger, manj stresne. V tem primeru ni toliko na kocki, ali se bom uvrstila v reprezentanco. V olimpijskem letu moraš vseeno pokazati vožnje brez napak. Dekleta smo zelo skupaj in odločajo malenkosti. Ne smeš si privoščiti površnosti in v danem trenutku moraš prikazati čim boljše vožnje."
Ve, kaj lahko pričakuje v Tokiu
Eva je na olimpijskih igrah prvič nastopila v Londonu, ko je bila še zelo mlada tekmovalka. V teh devetih letih se je pri njej veliko spremenilo. Kot je dejala, je v tem času postala veliko bolj zrela tekmovalka.
"Mislim, da bi bila lahko ta olimpijska izkušnja nekoliko drugačna, kot je bila tista v Londonu. Že zaradi samih razmer. Zdi se mi, da zdaj vem, kaj lahko pričakujem in kako stvari potekajo. Želim si, da bi znala vse dogajanje okoli čim bolj odmisliti in se osredotočiti samo na svoj nastop."
Eva Terčelj se je dobro ujela s svojim trenerjem Jernejem Abramičem.
Je tekmovalka, ki ima rada svoj mir
Olimpijske igre v Tokiu bodo zaradi svetovne pandemije tudi sicer nekoliko drugačne. Že zdaj vemo, da tam ne bo tujih gledalcev, prav tako organizatorji še ne vedo, koliko bo lahko sploh gledalcev na tribunah. Takšne razmere 29-letni Ljubljančanki bolj ustrezajo.
"Sem tekmovalka, ki imam zelo rada svoj mir. Ko se osredotočim nase in ko se zberem, mislim, da lahko dam veliko več od sebe. Vsekakor mi bo veliko bolj ustrezal mir kot pa dodatni pritiski in obveznosti. Sicer ne vem, kako bo vse skupaj potekalo. Bomo videli."
Tudi ona je vztrajala v snegu in mrazu
Tudi ona je letos več dni preživela doma in trenirala v domačem Tacnu.
Eva je tudi tekmovalka, ki se zaveda, kaj pomeni biti vrhunski športnik. Tudi ona je bila ena od tistih, ki so v Tacnu trenirali v snegu in mrazu. Razmere v svetu so naše tekmovalce namreč prisilile v to, da so letos več trenirali doma in malo manj v toplih krajih.
"Da, tudi jaz sem vztrajala. Načeloma je tako, da takrat, ko pada sneg, še ni najbolj mrzlo. Vendarle smo vrhunski športniki in vemo, zakaj treniramo. Tudi v težjih pogojih ni težko trenirati. Vedeti moramo, da tudi na tekmah niso vedno najlažji pogoji. Bilo je posebno pripravljalno obdobje. Bilo je kar nekaj negotovosti in treba se je bilo prilagajati. Sicer je to postalo že kar nekoliko običajno, saj to stanje traja že eno leto," nam je še povedala varovanka Jerneja Abramiča, s katerim sta se zelo dobro ujela.
