Adijo, Mersin, pozdravljena, Tarragona!

Turki so si oddahnili. Za njimi je uspešno izpeljan projekt, težak 400 milijonov turških lir, ki so ga po odpovedi grškega Volosa pod streho spravili v zgolj 18 mesecih. V upanju, da bo generalka v malem pripomogla pridobiti čim več glasov pri kandidaturi za poletne olimpijske igre leta 2020 – ob Carigradu kandidirata še Madrid in Tokio – so napeli vse moči. A odgovor na vprašanje, kam bo olimpijce pot ponesla čez sedem let, bo treba počakati do 7. septembra, ko bo odločitev podal Mednarodni olimpijski komite. Če bodo funkcionarji naklonjeni Carigradu, bo eno največjih turških pristanišč spet zaživelo, saj bi v primeru uspešne olimpijske kandidature Mersin predstavljal eno od osmih pripravljalnih baz.

Že zdaj je jasno, da bodo XVIII. sredozemske igre po 12 letih potekale v Španiji. Športniki iz Evrope, Azije in Afrike bodo med 30. junijem in 9. julijem 2017 odličja lovili v Tarragoni. Da so Španci pripravljeni na organizacijski zalogaj, je s svojo prisotnostjo na zaključni slovesnosti potrdil tudi župan katalonskega mesta s 134.000 prebivalci Josep Felix Ballesteross, ki mu je prvi mož Mersina Macit Özcan predal sredozemsko zastavo in napovedal, da je Španiji tretjič v zgodovini pripadla čast gostiti mediteranske igre.

Klinarjeva s petimi kolajnami, trojica z dvema zlatima

A pustimo prihodnost in se sprehodimo čez preteklih enajst dni, ko je športnike iz 24 držav in treh celin združevalo geslo ''3 Kita tek Yürek'' oziroma ''Tri celine v enem duhu''. Slovenska odprava na jugu Turčije je štela malce prek 140 športnikov, ki so se preizkusili v 21 športnih disciplinah, v kar trinajstih so se povzpeli na zmagovalni oder. Rekordna Almeria, ko so leta 2005 osvojili 36 kolajn, se jim je izmuznila. Slovenska bera je namreč prilezla do številke 35 (13 zlatih, 11 srebrnih, 11 bronastih).

Čeprav jim ni uspelo preseči rekorda v številu kolajn, se lahko pohvalijo s podatkom, da je Zdravljica na XVII. sredozemskih igrah zaigrala največkrat do zdaj – kar trinajstkrat so s ponosom stopili na prvo stopnico. Trije športniki so himno poslušali dvakrat, in sicer plavalna junakinja s petimi odličji Anja Klinar, kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić in teniški igralec Blaž Rola. Navduševali so judoisti, ki so v domovino odšli težji za osem kovinskih 'spominkov' in po številu odličij pokorili vso sredozemsko konkurenco. Da je Slovenija v judu prehitela prav vse reprezentance, so težko razumeli mnogi tuji novinarji, še težje jim je bilo dopovedati, da imamo le dva milijona prebivalcev. Pri naštevanju disciplin ne smemo pozabiti še na atlete, balinarje, telovadce, rokometašice, taekwondoistko, veslača, strelca, karateista in igralki badmintona, ki so prav tako skrbeli, da je bil vsak dan zapolnjen z vsaj eno kolajno. Slovenija je na lestvici najuspešnejših držav tekmovanje končala na sedmem mestu.

"Fratteli d`Italia" kot z drugega planeta

Da so naši zahodni sosedi v Sredozemlju razred zase, je že pred začetkom iger zgovorno govoril podatek, da so do XVII. sredozemskih iger osvojili že 1.967 kolajn, dobrih 400 več kot drugi Francozi. In tudi tokrat se niso ustavljali. Na športnih prizoriščih je bilo moč 70-krat slišati Mamelijevo himno, skupaj so Italijani zbrali 186 odličij. Izkazali so se tudi domačini, ki so jih na drugem mestu zbrali 60 manj. Sicer pa je do medalj prišlo kar 21 od 24 reprezentanc, brez so ostale le Andora, Libija in Monako.

A tudi države, ki tokrat niso imele sreče, bodo novo priložnost za nabiranje odličij imele čez štiri leta, ko bo športnike iz treh celin pozdravila Tarragona.