Monzapolis – ko so v F1 izzivali usodo na ovalu

"Plin pritiskamo do konca. Gre tudi do 260 kilometrov na uro. Podlaga je betonska, bankine podpirajo le veliki betonski stebri. Proga se je tekom let začela pogrezati in tako ne manjka lukenj," je po zadnji dirki formule 1 na kombinaciji dirkališča in ovala v Monzi leta 1961 dejal Graham Hill. Ni šlo le za najhitrejšo stezo v formuli 1, temveč tudi za najbolj nevarno. Naj so bili še v tistih časih dirkači tako neustrašni, je niso marali. In imeli so razlog: večkrat je bila kraj tragičnih nesreč. V moderni formuli 1 se je velika nagrada v Monzapolisu, kot so ga poimenovali, vozila v letih 1955, 1956, 1960 in 1961. V sezonah 1957 in 1958 pa je v kraljevem parku gostovalo ameriško prvenstvo. Zadnja dirka na sicer še danes ohranjenih bankinah stare Monze se je odvijala leta 1969 (1.000 kilometrov Monze s športnimi avtomobili).

Kombinacija ovala in klasične proge

V Monzi so prvo dirkališče zgradili leta 1922. Šlo je za 10 kilometrski dvojni krog: 4,5-kilometrski ovalni del in 5,5-kilometrsko klasično dirkališče. Smrt Emilia Materassija in 27 gledalcev leta 1928 je za nekaj let prekinila dirkanje na bankinah. Tudi drugi poizkus dirkanja na dvojnem dirkališču se ni iztekel srečno - leta 1933 so umrli trije vozniki (skupaj v 11 letih 36). Tako so vse do 50. let opustili idejo o dirkah na ovalnih stezah po vzoru Indianapolisa. Leta 1955 pa je padla odločitev: obnova dirkališča po vzoru tistega iz leta 1922. Cestni del je bil dolg 5,75 kilometra in podoben današnjemu (le brez šikan): štartna ravnina, zavoj Grande, nato Lesmo, pospeševanje pod ovalom, zavoj Vialone (današnji Ascari), nasprotna ravnina in Parabolica. Ovalni del z na novo zgrajenimi bankinami z radijem 320 metrov je bil dolg 4,25 kilometra: štartna ravnina je bila vzporedna s tisto na klasični stezi, nato severna bankina, pa druga ravnina in južna bankina. Predvideli so, da bi se na vrhu bankine lahko vozilo tudi 285 kilometrov na uro. En krog po Monzi je bil tako sestavljen iz klasičnega in ovalnega dela v skupni dolžini 10 kilometrov.

VN 1955 je s prednostjo sedmih desetink pred Pierom Taruffijem dobil Juan Manuel Fangio (oba Mercedes). Ferrarijev Eugenio Castellotti je na tretjem mestu zaostal 46 sekund. Leto kasneje je Maseratiju zmago pridirkal Stirling Moss, Fangio pa si je s Ferrarijem in drugim mestom priboril svoj četrti naslov prvaka. V naslednjih dveh letih so v Monzi dirkali večinoma le Američani oziroma ameriški dirkalniki. Jimmy Brian (Dean Van Lines) je v sezoni 1957 zmagal s povprečno hitrostjo 257 kilometrov na uro in najvišjo 282 km/h. Leta 1985 smo vendarle videli dva Ferrarija in Stirlinga Mossa z Maseratijem. Luigi Musso je s Ferrarijem na treningu sicer dosegel najvišjo povprečno hitrost na ovalu (281 km/h), na dirki pa so bili kljub težavam z obrabo pnevmatik na slabi betonski podlagi Američani boljši in slavil je Jim Rathmann (Zink Leader Gard).

Konec s tragedijo Von Tripsa

Leta 1960 se je VN Italije znova dogajala na dvojnem dirkališču, Phil Hill s Ferrarijem pa je postal prvi Američan, ki je dobil dirko formule 1. To je bil obliž na Ferrarijeve rane, ki z motorjem spredaj za razliko od tekmecev, ki so ga imeli zadaj, tisto leto ni bil konkurenčen in do Monze ni imel zmage. Prav zato so se Italijani odločili, da se bo spet dirkalo tudi na ovalu. Hitra Monza je postala še hitrejša in še nevarnejša in zato so britanski Lotus, BRM in Cooper bojkotirali dogodek. Le še Richie Ginther, še en Američan, je končal v istem krogu kot zmagovalec Hill. Leto kasneje so Britanci vendarle dirkali, a proti Philu Hillu in Danu Gurneyju, Američanu s Porschejem, znova niso imeli nobene možnosti. Bruce McLaren je denimo na tretjem mestu s Cooperjem zaostal dve minuti in pol. Že v drugem krogu se je zgodila velika tragedija, ko je Wolfgang von Trips (Ferrari) po trku z Jimom Clarkom (Lotus) poletel v zrak in med gledalce. Poleg Tripsa je umrlo še 15 ljudi. Čeprav se je tragedija zgodila v Parabolici in ne na ovalnem delu dirkališča, je padla odločitev, da so tako velike hitrosti v formuli 1 prenevarne in odtlej se na zloglasnih bankinah Monze na velikih nagradah ni več dirkalo.