Sreda, 23. 1. 2013, 15.01
8 let, 7 mesecev
Ko F1 izgublja stik s športom, a ... plačali so tudi za Schumijev debi
Imel je pogodbo, a je ostal brez sedeža. Timo Glock. Marussia pač za lasten obstoj potrebuje denar in dodatna sredstva bo dobila le z dirkačem z lastnimi pokrovitelji. Tudi Kamui Kobajaši in Heikki Kovalainen sta iz tega razloga ostala brez službe pri Sauberju oziroma Caterhamu, lani je pri slednjih ista usoda doletela Jarna Trullija, pri Williamsu pa Rubensa Barrichella. Problematika "dirkačev, ki plačajo za svoj sedež" ("pay drivers" v angleščini) je tako spet tema pogovorov številka 1. A to je pač formula 1. Že pred desetletji se je uveljavil rek "denar vrti kolesa". Trdo delo, inženirska genijalnost in visoki stroški za materiale in potovanja morajo biti nekako plačani. In v formuli 1 ne gre za nekaj milijonov letno, temveč za več 10 milijonov (za zmage je potrebnih tudi 200, 300 milijonov).
Marussia ima letni proračun visok okrog 70 milijonov ameriških dolarjev, najnižjega med 11 ekipami. Hispania je imela še nižjega. Po lanski sezoni so morali zapreti garažo. Ker so Rusi prvenstvo 2012 končali na 11. mestu, so ostali še brez nekaj milijonov nagrade, ki jo da Bernie Ecclestone prvim desetim moštvom. Ker se ne uvrščajo na stopničke, ker se redko pojavljajo v medijih, ker nimajo "imena" in niso posebej zanimivi za gledalce, posledično niso zanimivi niti za pokrovitelje. Ker pa brez denarja ni uspehov (trikratni prvak Red Bull na leto porabi okrog 300 milijonov), ki bi prinesel zanimanje javnosti in pokroviteljev, se vrtijo v začaranem krogu. Tako ekipam, kot so Marussia, Caterham, pa tudi Williams in Sauber, ne preostane drugega kot, da podpisujejo pogodbe z dirkači, ki imajo lastne pokrovitelje (mecene). A žal ti niso nujno največji talenti.
"Takšna je pač trenutno formula 1. Upam, da se to kmalu spremeni, ker zdaj nima nič več opraviti s športom," je v ponedeljek tvital Glock, a sporočilo pozneje zbrisal. Še tekmeci so ga javno podprli, denimo Mark Webber in Felipe Massa: "Vemo, da morajo imeti številni dirkači, ki danes prihajajo v formulo 1, svoje pokrovitelje. Potrebujejo denar, še posebej v majhnih ekipah. To ni dobra stvar za formulo 1." Pred leti je bil Glock, ki ima za sabo 91 odpeljanih dirk, s Toyoto trikrat na stopničkah. Zdaj pa, kot da to ni več nič vredno. Prednost je dobil novinec Max Chilton. Kdo bo drugi dirkač Marussie, še ni znano, a ta bo moral imeti za sabo bogate pokrovitelje. Zato se ugiba, da bo to ali Vitalij Petrov ali Bruno Senna. Z isto dilemo se pri izbiri drugega dirkača ukvarja Caterham.
A "dirkači, ki plačajo za svoj sedež" niso nekaj novega. Pravzaprav je tako v formulo 1 prišlo tudi nekaj največjih. Trikratni prvak Niki Lauda je v začetku 70. let dal zajeten kupček denarja za sedež v ekipi March (v formuli 2 in formuli 1). Le nekaj let kasneje je pri Ferrariju zaslužil nekajkrat več. Mercedes je leta 1991 Eddieju Jordanu plačal 150.000 ameriških dolarjev, da je na VN Belgije Bertrand Gachota zamenjal z Michaelom Schumacherjem, kasneje zmagovalcem 91 dirk in sedemkratnim prvakom. Tudi zadnji primeri kažejo, da dirkači z bogatimi meceni, niso nujno zgolj povprečni. Pastor Maldonado je lani zmagal na VN Španije, Sergio Perez pa si je po treh uvrstitvah na stopničke s Sauberjevim dirkalnikom priboril sedež v McLarnu.