Osmerica, ki ji bodo katarski šejki ploskali najmočneje

Foto: Reuters

Shelly-Ann Fraser Pryce

Ena od najboljših šprinterk vseh časov, ki je z največjih tekmovanj, olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, prinesla že neverjetnih 13 medalj. Na letošnjem svetovnem prvenstvu bo lovila še 14., 15. in s štafeto Jamajke 4x100 metrov tudi 16., s čimer bi se na vrhu atletinj z največ medaljami izenačila z Allyson Felix, če Američanka, ki bo v Dohi nastopila le v štafeti 4x400 metrov, ne bo osvojila nove, seveda.

Shelly-Ann Fraser Pryce bo v Katarju favoritinja predvsem v teku na 100 metrov, medtem ko bo na enkrat daljši razdalji kandidatka za medalje. Z jamajško štafeto 4x100 metrov prav tako, seveda. Na 100 metrov ima letos najboljši čas sezone na svetu (10,73), ki je tri stotinke počasnejši od njenega osebnega rekorda 10,70. Ta jo uvršča na četrto mesto večne lestvice najboljših rezultatov najkrajše atletske tekaške preizkušnje, tokrat pa bo lovila že četrto zlato s svetovnih prvenstev v tej disciplini.

Njen osebni rekord na 200 metrov 22,09 je na tej lestvici veliko nižje, na 41. mestu, je pa z letošnjim najboljšim časom sezone 22,22 na petem mestu lestvice najboljših letošnjih izidov in zato upravičeno meri na stopničke.

Foto: Getty Images

Christian Coleman

Američan je pred tedni pozornost vzbujal zaradi dveh "zgrešenih" nenapovedanih dopinških testov, ki ju je izpustil in se s tem znašel v hudih težavah. Grozilo mu je, da bo ostal brez nastopa na svetovnem prvenstvu in tudi olimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto. Christian Coleman je s svojimi odvetniki dosegel, da je bil oproščen, zdaj pa v Doho prihaja po zlato medaljo in želi postati šele tretji atlet, ki bo povezal šprinterska svetovna naslova tako v dvorani kot na prostem. Na lanskem dvoranskem svetovnem prvenstvu je namreč zmagal na 60 metrov in s časom 6,34 postavil tudi svetovni rekord. Z najboljšim časom sezone na svetu 9,81, ki je dve stotinki slabši od njegovega osebnega rekorda, je prvi favorit za zlato na krajši šprinterski preizkušnji.

Nastopil bo tudi na enkrat daljši, a z najboljšim letošnjim časom 19,91 (njegov osebni rekord je 19,85) ne spada v najožji krog favoritov. Pri 23 letih je predstavnik mlajšega vala zvezdnikov svetovnega šprinta, ki poskušajo zapolniti vrzel po odhodu Usaina Bolta, medalje z velikih tekmovanj pa že ima. Na zadnjem svetovnem prvenstvu je bil srebrn na 100 metrov, ko je za eno mesto prehitel prav legendarnega Jamajčana, drugo mesto pa zasedel tudi z ameriško štafeto 4x100 metrov.

Foto: Getty Images

Shaunae Miller-Uibo

Čeprav je njen čas 21,74 daleč najboljši izid sezone v teku na 200 metrov na svetu, se je, zanimivo, odločila, da bo v Dohi nastopila samo na enkrat daljši razdalji. Tudi tam je seveda lastnica najboljšega rezultata sezone (49,05), ki je osem stotink slabši od njenega osebnega rekorda 48,97. Ta jo uvršča med deset najboljših na večni lestvici.

Shaunae Miller-Uibo pri 25 letih lovi zlato medaljo na svetovnih prvenstvih, saj je bila pred dvema letoma bronasta, leta 2015 pa srebrna, se pa lahko pohvali z zlato olimpijsko medaljo iz Ria de Janeira 2016. Prihodnje leto bo v Tokiu seveda lovila drugo v nizu. Tako kot bo v Katarju lovila še en podvig. Če bo ostala nepremagana, se bo to zgodilo še drugo leto zapored. V zadnjih dveh letih je namreč, kjerkoli in v katerikoli disciplini je nastopila, v cilj vedno prišla kot prva. Veliko presenečenje bi bilo, če se to ne bi zgodilo tudi tokrat.

Foto: Getty Images

Renaud Lavillenie

Z najboljšim letošnjim izidom sezone 585 centimetrov je na lestvici najboljših izidov sezone na svetu šele na šestem mestu, prav tako pri 33 letih še nima zlate medalje s svetovnih prvenstvih, a si vsekakor zasluži, da je med tistimi, na katere bomo kazali s prstom na letošnjem svetovnem prvenstvu v Dohi. S skokom prek 605 centimetrov, ki mu je uspel pred štirimi leti, na lestvici najboljših dosežkov vseh časov zaostaja le za legendarnim Ukrajincem Sergejem Bubko (614 centimetrov) in Američanom Samom Kendricksom, ta je letos osupnil s 606 preskočenimi centimetri in je tudi glavni favorit za zlato.

Ne samo zaradi tega skoka, Renaud Lavillenie je zvezdnik svetovne atletike tudi zaradi vseh uspehov, ki jih je na velikih tekmovanjih zabeležil. Zlat na svetovnih prvenstvih resda še ni bil, a je na njih v zadnjem desetletju vselej osvajal medalje. Enkrat je bil srebrn in kar štirikrat bronast. Njegov največji uspeh je olimpijski naslov iz leta 2012, medtem ko je bil štiri leta pozneje srebrn. Pohvali se lahko tudi s tremi zlatimi medaljami z evropskih prvenstev na prostem, medtem ko je bil na zadnjem bronast. Trikrat je bil dvoranski svetovni prvak in kar štirikrat najboljši na dvoranskih evropskih prvenstvih. Več kot dovolj.

Foto: Getty Images

Brittney Reese

V Dohi bo izkušena Američanka Brittney Reese lovila že svoj peti naslov svetovne prvakinje v skoku v daljino v nizu oziroma kar osmega, če upoštevamo še njene tri naslove s treh dvoranskih svetovnih prvenstev. Na zadnjem, v Birminghamu lani, je bila druga. Ob srebrni medalji, ki jo je prinesla z zadnjih olimpijskih iger, je to tudi edini poraz na velikih tekmovanjih, ki ga je doživela v zadnjem desetletju. Leta 2012 je bila tudi olimpijska prvakinja.

Njen osebni rekord 731 centimetrov, ki ga je dosegla pred tremi leti, jo uvršča med deseterico najboljših vseh časov v ženskem skoku v daljino. Letos je ta atletska zvezdnica, ki je v javnosti priljubljena tudi zaradi svoje dobrodelnosti, preskočila precej manj (700 centimetrov), a je še vedno med glavnimi, če ne celo glavna favoritinja za nov naslov. Če ji bo uspelo, bo le še bolj utrdila svoje mesto v svetovni atletiki, v kateri je že zdaj pustila globok pečat.

Foto: Getty Images

Noah Lyles

Pri letos komaj dopolnjenih 22 letih se je Noah Lyles, ko je julija letos 200 metrov pretekel v času 19,50, precej približal neverjetnemu svetovnemu rekordu Usaina Bolta 19,19, s katerim je Jamajčan osupnil na svetovnem prvenstvu v Berlinu pred natanko desetimi leti. Seveda je Američan daleč najhitrejši letos na svetu. V njegovi lasti je tudi drugi najboljši izid sezone na svetu (19,65).

Letos je postal prvi atlet, ki je v diamantni ligi naslov osvojil v disciplinah 100 in 200 metrov hkrati, a se je odločil, da bo v Dohi nastopil samo na daljši razdalji. V želji po tem, da pride do prve medalje na velikem tekmovanju, očitno ničesar ne namerava prepustiti naključju. V mlajših selekcijah je naslove na največjih tekmovanjih osvajal, med člani te priložnosti še ni imel. V Katarju bo namreč debitiral na velikih tekmovanjih. In že takoj osvojil zlato? Bilo bi presenečenje, če ne bi.

Foto: Getty Images

Sandra Perković

Izkušena hrvaška zvezdnica svetovne atletike Sandra Perković, pred katero pa je bržčas še nekaj največjih tekmovanj, je do zdaj osvojila že dve zlati olimpijski medalji, kar pet zlatih medalj na evropskih prvenstvih in dve zlati s svetovnih prvenstev. V Dohi prihaja po tretjo. Z metom, dolgim 68,58 metra, je na lestvici letošnjih najboljših izidov v metu diska na tretjem mestu, a glede na to, da se na velikih tekmovanjih vedno obnese najbolje, je jasno, da je favoritinja za novo zlato.

Njen osebni rekord 71,41, ki ga je dosegla pred dvema letoma, je krepko boljši od vseh njenih konkurentk, zato bi bilo presenečenje, če tudi tokrat ne bi ugnala vseh. To ji je do zdaj uspelo na skoraj vseh velikih tekmovanjih, na katerih je nastopila. Samo ob debiju na svetovnih prvenstvih, ko je kot najstnica nastopila v Berlinu, kjer je bila deveta, je ostala brez medalje. Po tem je nastopila na še 12, če upoštevamo še pet evropskih prvenstev in dvoje sredozemskih iger, in nanizala 11 zlatih medalj. Le enkrat, na svetovnem prvenstvu 2015, je bila srebrna.

Foto: Getty Images

Karsten Warholm

Norvežan bo v Dohi v središču pozornosti, saj lahko od njega ob morebitnem popolnem teku pričakujemo celo svetovni rekord v teku na 400 metrov z ovirami. Na tej razdalji je sicer prijavljen tudi v teku brez ovir, a tam prav veliko možnosti za odmeven nastop nima. Karsten Warholm je konec avgusta z osebnim rekordom 46,92 postavil drugi najboljši izid vseh časov in se mejniku Američana Kevina Younga, ki je nedotaknjen že od leta 1992, približal na vsega 14 stotink.

V tej sezoni je nepremagljiv, pri 23 letih pa tega atleta, ki je v mlajših kategorijah medalje na velikih tekmovanjih osvajal tudi v mnogoboju, še čaka. V Dohi bo lovil svoj drugi naslov svetovnega prvaka na prostem in tako poskušal zaokrožiti leto 2019 še z drugim naslovom z velikih prvenstev. Letos pozimi je bil namreč evropski prvak v teku na 400 metrov v dvorani. Pa še ta zanimivost. Pred dvema letoma je bil na evropskem prvenstvu do 23 let v Bidgošču na Poljskem drugi v teku na 400 metrov. Kdo je bil pred njim? Slovenski rekorder Luka Janežič, ki ga je takrat premagal za skoraj pol sekunde.

Pred letošnjim svetovnim atletskim prvenstvom v Dohi:

• Predstavitev prizorišča:

Sportal Največja klimatska naprava na svetu, ki bo prižgana v teh dneh

• Predstavitev slovenske reprezentance:

Sportal Slovenija v vročem Katarju: sedem deklet in dva fanta, ki sta vskočila tik pred zdajci.