Zadnji trening Ratejeve ne vliva optimizma: Nič ni bilo tako, kot bi si želela

"Želja je finale, toda le če bo sestavila celotni met, kot je treba, sicer nima nobenih možnosti. Verjamem, da bo v kvalifikacijah bolje, kot je bilo na zadnjem treningu, in verjamem, da bo sestavila svojo sliko meta. Najprej bo treba priti v finale, šele potem se bomo pogovarjali naprej," je po zadnjem treningu ocenil trener Ratejeve Andrej Hajnšek.

Triintridesetletna Martina Ratej iz celjskega Kladivarja je najizkušenejša v osemčlanski slovenski reprezentanci v Pekingu, kamor je v začetku tega tedna prišla zadnja. Lani je na EP v Zürichu s šestim mestom dosegla najvišjo uvrstitev na velikih tekmovanjih, vendar je bila kljub temu zelo razočarana, saj si je želela odličje. Pred tem je bila sedma na OI v Londonu (2012), na SP v Daeguju (2011) in na EP v Barceloni (2010). Slovenski rekord 67,14 metra je dosegla 14. maja 2010 z zmago na diamantni ligi v Dohi.

Ostal je strah

V letošnji sezoni je precej zaostala za načrti in tudi za izidi iz prejšnjih sezon. Zato bi moral biti pritisk pred tekmo manjši.

"Psihološko breme bo tako, kot si ga bo sama naložila. Sezona rezultatsko ni taka, kot bi si želeli. Drugače je glede načina treniranja, ker smo naredili vse tako, kot je želela. Kar je predlagala, smo naredili. Sezono smo načrtovali za to SP in če si v Oslu ne bi poškodovala rame, bi bila na ravni lanske, kar zadeva vrhunec. Na treningih potem ni mogla metati niti prek 45 metrov. To je minilo, toda ostal je strah in ni si upala več prehitevati orodja z boki in prsmi. Vedno začenja z desno roko, morala pa bi začeti z gležnjem. S tem sama sebi jemlje metre. Gre na boljše, že si upa, manjka pa je 'drila'. Preprosto je zmanjkalo časa za večje število kakovostnih metov," je menil Hajnšek.

"Nima pravega občutka, preveč se ji mudi ..."

Tudi zadnji trening pred kvalifikacijami ni vlil pretiranega optimizma. "Delala sva tehnične stvari, popravljala napake. Nič ni bilo tako, kot bi si želela, vedno je manjkala kakšna podrobnost, ki vpliva na dolžino meta. Upam in verjamem, da bo na tekmi vse drugače. Na treningu je bil najdaljši met – po občutku, ker nisva merila dolžin – med 53 in 55 metri. Ni bila niti približno suverena. Upam, da bo lahko sestavila celotno sliko meta, ker je to takoj deset metrov več. Nima pravega občutka, preveč se ji mudi in potem ni prave kinetične verige meta. Težava se začne pri poskoku, ker hoče hiteti in ne počaka, ne zapelje se z levo roko naprej. Ko ta detajl naredi, pa ji pobegne konica kopja. Če ji to uspe, pa gre premalo v kopje," je pojasnil Hajnšek.