SiolNET. Sportal Atletika
1,56

termometer

  • Messenger
  • Messenger
IZ ARHIVA: Skok v športno preteklost: Emil Zatopek (1922-2000)

19 let od smrti legende, ki je spremenila svet atletike

1,56

termometer

Na današnji dan leta 2000 je umrl Emil Zatopek, češki atlet, ki velja za eno največjih športnih osebnosti 20. stoletja. Zakaj je Zatopek, znan tudi kot Češka lokomotiva, tako edinstven in zakaj močno presega klasične športne okvire?

Lionel Messi, Neymar Sportal Na današnji dan (22. november) ...

Atlet Emil Zatopek je v svetu atletike pustil neizbrisen pečat. Med drugim je bil tudi pionir intervalnih treningov. Atlet Emil Zatopek je v svetu atletike pustil neizbrisen pečat. Med drugim je bil tudi pionir intervalnih treningov. Foto: Getty Images

Emil Zatopek se je rodil v Koprivnicah na Češkem leta 1922. Odraščal je v revni delavski družini, skupaj s še sedmimi brati in sestrami. Bil je samosvoj, inteligenten, z izjemnim spominom in željo, da bi se stvari loteval drugače.

Do 18. leta se ni ukvarjal prav z nobenih športom (!). Že leta 1937, ko še ni dopolnil 15 let, se je zaposlil v znani tovarni obutve Bata v Zlinu. Prav to je bil na neki način glavni povod za to, da je sploh prišlo do zagona njegove tekaške kariere. Podjetje ga je namreč prijavilo na tekmo (Bata je bila sponzor prireditve), in čeprav se je povabila otepal, češ da ni dovolj pripravljen (pred tekmo ni opravil nobenega treninga), se je tekmovanja udeležil in med sto prijavljenimi zasedel odlično drugo mesto.

Monika Seleš Sportal Prvič po tistem, ko jo je zabodel na igrišču, je spet lahko sproščeno igrala

To je spodbudilo njegovo zanimanje za tek in že čez štiri leta je postal član češkoslovaške reprezentance v atletiki. Po drugi svetovni vojni se je pridružil češkoslovaški vojski, kjer so imeli posluh za njegove treninge, še posebej po tem, ko je začel dosegati uspehe tudi na mednarodni ravni.

Prva olimpijska izkušnja: London 1948

Leta 1948 je na olimpijskih igrah v Londonu zmagal v teku na deset kilometrov in bil drugi na razdalji petih kilometrov. Igre so mu pomenile ogromno. "Zame so bile olimpijske igre v Londonu osvoboditev duha. Po temačnih dneh vojne, bombardiranja, ubijanja in stradanja je bila obuditev olimpijskih iger podobna trenutku, ko vzide sonce. V olimpijski vasi ni bilo meja, ni bilo ovir, samo ljudje, ki so se srečevali. Bilo je čudovito. Moški in ženske, ki so izgubili pet let življenja, so se vrnili," je navdušeno opisoval olimpijskega duha, ki je vel na Otoku.

Zatopek se je kmalu po igrah v Londonu poročil s svojim dekletom Dano, prav tako atletinjo, specialistko za met kopja. Legenda pravi, da je v času iger v trgovini na Piccadily Circusu v Londonu kupil dva zlata prstana in jo zaprosil z inovativnim vprašanjem: Torej, rojena sva na isti dan (19. 9. 1922), kaj, če bi se tudi poročila na ta dan?

Lastnik 18 svetovnih rekordov

Zatopkova atletska genialnost se je izkazovala iz dneva v dan, postavil je več svetovnih rekordov. 29. septembra 1951 je postal prvi človek na svetu, ki je 20-kilometrsko razdaljo pretekel v manj kot uri. Do konca leta 1953 je postavil kar osem svetovnih rekordov in je edini, ki je bil istočasno lastnik kar osmih svetovnih rekordov. Skupno se je podpisal kar pod 18 svetovnih rekordov.

Osebni rekordi Emila Zatopka:

5000 m: 13:57.0
10.000 m: 28:54.2
Maraton: 2;23:04

Čas za zgodovinski pečat: olimpijske igre v Helsinkih leta 1952

V zgodovino pa se je zapisal z veličastnim uspehom na olimpijskih igrah v Helsinkih na Finskem leta 1952, kjer je osvojil kar tri zlata odličja. Postal je olimpijski prvak v teku na pet in deset kilometrov (isti dan se je na Olimp v metu kopja povzpela tudi njegova žena), zadnje minute se je odločil, da srečo in formo poskusi še na 42-kilometrski razdalji (sploh prvič) in tudi tu je Zatopek zmagal. In to celo z več kot dvema minutama prednosti pred prvim zasledovalcem.

Zanimivo je, da je slavni Čeh zmlel olimpijsko konkurenco, čeprav so mu zdravniki dva meseca pred olimpijskimi igrami zaradi okužbe hipofize nastop odsvetovali.

Na olimpijskih igrah v Helsinkih je osvojil kar tri zlate medalje. Postal je olimpijski prvak v teku na 5, 10 in 42 kilometrov. Na olimpijskih igrah v Helsinkih je osvojil kar tri zlate medalje. Postal je olimpijski prvak v teku na 5, 10 in 42 kilometrov. Foto: Getty Images

Mnogo več kot samo športnik

Emil Zatopek je bil več kot le športna osebnost. Zavzemal se je tudi za pravice drugih in opozarjal na krivice. Pri ministru za šport se je denimo zavzel za tekača na srednje proge, kolega v reprezentanci. Stanislava Jungwirtha, ki je bil zaradi očetovih političnih potez izključen iz reprezentance, ki je bila predvidena za nastop v Helsinkih. "Če Standa ne gre, tudi jaz ne grem," je zagrozil ministru. Ta je nazadnje popustil in na koncu sta oba atleta odpotovala na igre, Zatopek pa se je zaradi svoje priljubljenosti na račun rezultatskih presežkov izognil poznejši kazni.

Bil je eden tistih, ki je spontano gradil most med razdeljenimi športniki Vzhoda in Zahoda. Obvladal je več tujih jezikov in zlahka navezoval stike s tujci.

Grozljiv tekaški slog

Zatopek je bil znan po svojem neobičajnem tekaškem slogu. Kritiki so se posmehovali njegovemu načinu teka, najbolj pa jih je motil njegov izraz na obraz. Kot bi vseskozi trpel. Sam se je tega zavedal, a je hkrati vedel tudi to, da se v teku nagrajuje hitrost, in ne lepota. "Lepšega stila se bom naučil takrat, ko bodo atlete ocenjevali na podlagi zunanjega vtisa. Dokler se to ne bo zgodilo, bo moja pozornost namenjena le hitrosti," jim je menda zabrusil.

Pionir intervalov

Znan je bil tudi po izredno težki trenažni rutini. Treniral je v vsakem vremenu, gnal se je do skrajnih meja. Bil je pionir intervalnih treningov, nizanj hitrih in počasnih krogov. Ti so danes sestavni del tekaških treningov, ki omogočajo napredek. Zatopek naj bi na enem treningu napravil kar 80 intervalov po 400 metrov, kar je ogromno.

"Vsi so mi govorili, da sem norec. Ko pa sem prvič osvojil naslov evropskega prvaka, so dejali: Emil, ti si genij," se je rad spominjal.

Emil zatopek Praga 1968 Foto: Getty Images

Zagovornik komunističnega režima, a le do neke točke

Bolj ko je bil slaven, bolj je bil zanimiv tudi za politični režim. Kot človek, ki izvira iz preproste delavske družine in je tako superioren na športnem področju, hkrati pa še dober govorec, ki se zna povezati z občinstvom, je postal zelo učinkovit govornik in zagovornik komunističnega režima.

A ni trajalo dolgo, kmalu se je začel zavedati slabosti komunizma. Leta 1968 se v Pragi zavzel za vzpostavitev demokracije in zahteval spremembe in več svobode s strani Kremlja. Bil je zvest Alexandru Dubčku, vodji demokratičnega gibanja, ki je nasprotoval sovjetski invaziji.

Zatopkov kip stoji pred Muzejem športa v Lozani v Švici. Zatopkov kip stoji pred Muzejem športa v Lozani v Švici. Foto: Getty Images Ljudski junak na prisilnem delu v rudniku

Ko so po padcu revolucije sovjetske sile znova vzpostavile nadzor, je bil Zatopek kaznovan zaradi svoje goreče podpore Praški pomladi. Izključili so ga iz vojske (in to čeprav je imel čin polkovnika, vodil pa je športno četo) in komunistične stranke, izgnali so ga celo iz Prage.

Izgubil je vse privilegije. Nekaj let je bil prisiljen delati v rudniku urana. Ko mu je oblast vendarle dovolila vrnitev v Prago, so ga zaposlili kot smetarja, a tega dela v resnici nikoli ni opravljal, saj so ga namesto njega rade volje opravljali drugi, ki so v njem videli mnogo več. Sredi 70. let prejšnjega stoletja so ga rehabilitirali, spet je lahko potoval in Češkoslovaško predstavljal na mednarodnih športnih dogodkih.

Znan je bil tudi po svoji srčni dobroti. Avstralski atlet Ron Clarke (1937-2015) je razkril, da mu je Zatopek nekoč med obiskom Prage, na letališču, kamor ga je pospremil, v roko stisnil zavitek. Clarke je sprva mislil, da gre za skrivnosten dokument, zato ga je vse do prihoda na letalo skrival. Ko je končno vendarle razprl dlan, je videl, da se v njej svetlika zlata olimpijska medalja. Zlate še ni imel. Zatopek mu je dal svojo. Zato, ker si je to zaslužil, mu je dejal. Za Clarka je bilo to seveda najbolj dragoceno darilo na svetu.

Emil Zatopek je umrl 22. novembra 2000, star je bil 78 let.

Življenjska zgodba Emila Zatopka je zaživela tudi na slovenskem odru. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu so Lau(f) story premierno uprizorili 13. septembra. Scenarij za gledališko predstavo je prispeval novinar, publicist in vztrajnostni tekač Boštjan Videmšek, režisersko pa jo je oblikoval Matjaž Pograjc. Tandem Videmšek-Pograjc je življenje vdihnil tudi Rokovi modrini, predstavi, ki gledalca popelje po življenjskih prelomnicah pokojnega alpskega smučarja Roka Petrovića.

"Ko mi je Matjaž poslal SMS, ali poznaš športnika, ki je reševal svet, sem mu v dveh sekundah odpisal: Emil Zatopek. On pa nazaj: Naredi," je o pobudi za nastanek scenarija in postavitve Zatopekove življenjske zgodbe na oder, povedal Videmšek.



In tako se je začelo. "Zatopek je zame najboljši simbol zbliževanja Vzhoda in Zahoda. Bil je nekdo, ki je ljubil, tekel in živel do smrti in kot tak se mi zdi tudi močan simbol za današnji čas," je prepričan.

Iz gledališkega lista:

"Lau(f) story je drama o človeku, ki se je s svojo toplo in neomajno neodvisno sredico spopadal z vsemi mogočimi klišeji, stereotipi, totalitarizmi, idioti(zmi), pravili, zakoni. Je tudi nežen, tankočuten portret naključnega šampiona. Je večna ljubezenska zgodba. Je tudi zgodba o premikanju fizičnih meja. O izčrpavanju telesa. O – tudi aktualni – tekaški maniji. O moči gibanja. O tovarištvu. O – tudi aktualni – hladni vojni. O militarizmu in – tudi aktualnih – vojaških intervencijah. O ideološki zaslepljenosti. O banalnosti zla. O herojstvu posameznika, ki je želel le rešiti svet in je ob tem izgubil sebe.

Emil Zatopek je dokaz, da je z vztrajnostjo, doslednostjo in neskončno borbo za dostojanstvo upor mogoč. Emil Zatopek je bil v športnem in etičnem smislu paradigma za mnoge, ki so živeli žalost stalinskega socializma. Uprizoritev bo svojo metodologijo razgradnje fascinantne biografije poskušala inovirati z decentno fiziko (balet), večnim vračanjem (tek igralca skozi celotno predstavo), liriko (hvalnico ljubezni med Dano Zatopek in Emilom Zatopkom) ... in s svojimi kilometri skozi gledalčev pogled, ki bo na odru spremljal resnični tek šestih resničnih ljudi, ki bodo med seboj tekmovali za končno zmago nad samim seboj."

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Nikita / 22.11.2019. ob 08:46 +1 0

    Lepo, da legenda o Zatopku še živi in se ga športni svet s simpatijo še spominja.

    +1 0
delitve: 28
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin