Superman, ki bi bil najuspešnejši v zgodovini, če se rojak ne bi dopingiral

Michaelu Johnsonu je po številnih uspehih v času študija na nacionalnih prvenstvih preboj na mednarodni sceni uspel na svetovnem prvenstvu v Tokiu leta 1991, kjer v teku na 200 metrov takoj stal na najvišji stopnički. Olimpijsko kariero je začel v Barceloni naslednje leto, kjer s svojimi kolegi iz reprezentance slavil zmago v štafetnem teku 4 x 400 metrov. Ker se je pred igrami zastrupil s hrano, se mu v disciplini 200 metrov ni uspelo uvrstiti v finale.

Na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu je osvojil dve odličji. S časom 43,65 je najhitreje pretekel en štadionski krog, zmago pa si je pritekla tudi ameriška štafeta, v kateri naj bi po ocenah strokovnjakov prav Johnson svoj del pretekel najhitreje v zgodovini (42,94). V Göteborgu je svojo bero osvojenih kolajn na enem prvenstvu še povečal, saj se je domov vrnil s tremi najžlahtnejšimi odličji okoli vratu (200m, 400m in 4 x 400m).

Leto 1996 lahko označimo kot najuspešnejše leto v njegovi karieri. V Atlanti je kot prvi v zgodovini postal zmagovalec v teku na 200 in 400 metrov na enih olimpijskih igrah. Za nameček je v krajši preizkušnji postavil še svetovni rekord (19,32), ki ga je pozneje uspel izboljšati Jamajčan Usain Bolt.

Svetovni rekorder že 16 let

Na svetovnem prvenstvu v Atenah je ubranil naslov na 400 metrski razdalji, kar mu je kljub poškodbi pred prvenstvom uspelo tudi v Sevilli. Še več, naslov na 400 metrski razdalji je ponovno začinil s svetovnim rekordom, ki znaša 43 sekund in 18 stotink. Ta rekord še kar traja. Na roko mu je šlo novo pravilo, da aktualni svetovni prvak lahko avtomatično nastopi na prvenstvu, saj se zaradi poškodbe ni udeležil ameriških kvalifikacij.

V Sevilli je ameriška štafeta zmagala tudi v teku 4 x 400 metrov in Johnson je že osvojil deveto zlato medaljo na svetovnih prvenstvih, s čimer bi bil najuspešnejši med vsemi, a je bil član ekipe Antonio Pettigrew dopingiran, štafeta pa ob medaljo. Iz istega razloga je Johnson ostal tudi brez štafetnega zlata na olimpijskih igrah v Sydneyju.

Pred leti se je zdelo, da rekord utegne popraviti njegov rojak in tudi varovanec Jeremy Wariner, a bolje od 43,45, kolikor je tekel v Osaki leta 2007, ni uspel. Zdaj je tisti, ki ogroža Johnsonov rekord, mladi Kirani James iz Granade. Atlet, ki je star komajda 22 let, a se že ponaša s svetovnim in olimpijskim naslovom, ima osebni rekord 43,74. Bo v naslednjih letih še izboljšal svoj najboljši čas in popravil rekord Supermana, kot se je prijel vzdevek danes 47-letnega Američana, ki traja že dolgih 16 let?

Johnson je kariero zaključil po olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000, kjer je ubranil olimpijski naslov v teku na 400 metrov. Američan je v svoji karieri kar 22-krat pretekel štadionski krog pod 44 sekundami, 200 metrsko razdaljo pa je 23-krat premagal v času pod 20 sekundami. Njegova prepoznavnost je bil unikaten način teka. Zaradi pokončne drže, kratkih korakov in premikanja glave naprej in nazaj je dobil tudi vzdevek ''racman'', s svojo tehniko pa je negiral nekatera znanstvena mnenja o doseganju maksimalne hitrosti.