Torek, 28. 2. 2017, 20.30
7 let, 1 mesec
Dozdajšnji slovenski nastopi na evropskih dvoranskih prvenstvih
Šest atletskih kraljic, ki so polnile slovensko vitrino
Od slovenske osamosvojitve leta 1991 je bilo na sporedu 12 evropskih dvoranskih prvenstev, Slovenija pa je osvojila sedem medalj. Edino zlato medaljo je na Dunaju leta 2002 osvojila Jolanda Čeplak.
Slovenija je kot samostojna država na dvoranskem evropskem prvenstvu prvič nastopila v italijanski Genovi leta 1992 in ni veliko manjkalo, da bi se domov vrnila z medaljo. Britta Bilač je namreč prvenstvo končala tik pod stopničkami na četrtem mestu (191 cm). Odlična skakalka v višino se je udeležila tudi naslednjega EP v Parizu dve leti pozneje in zasedla sedmo mesto, njen dosežek iz Genove pa je ponovila Brigita Bukovec, ki je bila četrta v teku na 60 metrov z ovirami (7,94). Do medalje so ji zmanjkale tri stotinke sekunde.
Prvenstvo na Švedskem nadvse uspešno
Leta 1996 je prvenstvo gostil švedski Stockholm. Slovenski predstavniki so nanizali številne odlične nastope, domov pa se vrnili z dvema medaljama. Okoli vratu sta si jih nadeli Bukovčeva za drugo mesto, z minimalnim zaostankom (stotinka sekunde) za zmagovalko v teku čez ovire (7,90), in danes žal že pokojna Jerneja Perc, ki je bila tretja v teku na 60 metrov (7,28). V isti disciplini je Alenka Bikar končala na petem mestu (7,32), v teku na 200 metrov pa je bila četrta (23,68). Prvič so se izkazali tudi fantje, saj je Gregor Cankar v izjemno izenačenem finalnem obračunu skoka v daljino prav tako končal na četrtem mestu (801 cm).
Alenka Bikar in Britta Bilač v družbi Marine Tomić in Primoža Kozmusa kar nekaj let po največjih uspehih.
V španski Valencii leta 1998 ni bilo večjega uspeha, prišel pa je že čez dve leti v belgijskem Gentu. V teku na 200 metrov je Bikarjeva osvojila srebrno medaljo, s časom 23,16 pa je zaostala le za Francozinjo Muriel Hurtis. V najkrajši disciplini je bila Bikarjeva peta. Svoj pohod proti evropskemu vrhu je s četrtim mestom na 800 metrov (2:02,10) nakazala Jolanda Čeplak, v skoku v daljino pa je bil Cankar peti (794 cm).
Jolandi zlato in svetovni rekord
Čeplakova je pozneje zasenčila svoje uspehe z dopinško afero. Evropsko dvoransko prvenstvo na Dunaju leta 2002 se je v zgodovino slovenske atletike zapisalo z zlatimi črkami. Kdo se ne bi spominjal izjemnega teka na 800 metrov, ko sta se do zadnjega metra z ramo ob rami borili slovenska junakinja "Joli" in domačinka Stephanie Graf, v čast katere so organizatorji že vnaprej pripravili slavje. A ga nazadnje ni bilo. Slovenka je bila hitrejša za tri stotinke sekunde, merilne naprave pa so se ustavile pri času 1:55,82, kar je še danes svetovni dvoranski rekord.
Prvenstvo v Madridu leta 2005 je bilo za slovensko reprezentanco eno od najslabših do zdaj, saj se nihče od nastopajočih ni prebil v finale. Zadovoljiti se je bilo treba s tremi devetimi mesti. V Birminghamu leta 2007 je za slovensko slavje še enkrat poskrbela Čeplakova. V svoji paradni disciplini je osvojila bron, dobre nastope pa je nanizala tudi večina drugih slovenskih tekmovalcev.
V Torinu dve medalji, v Parizu brez
Marija Šestak z medaljo iz Torina Leta 2009 je bilo prvenstvo v Torinu, slovenska reprezentanca pa je v Italiji nastopila odlično. Sedemčlanska ekipa je pribojevala štiri finale, Sonja Roman in Marija Šestak pa sta se okitili z medaljama. Romanova je bila bronasta v teku na 1500 metrov (4:11,42), šest let pozneje se je njena medalja zaradi diskvalifikacije ruske tekmovalke posrebrila, Šestakova pa srebrna v troskoku (14,60 m). Nina Kolarič je v skoku v daljino končala na nehvaležnem četrtem mestu (662 cm), potem ko je v kvalifikacijah izboljšala slovenski rekord (667 cm), šesta pa je bila v troskoku še Snežana Rodić (13,87 m).
Zadnja je bila edina finalistka na prvenstvu v Parizu leta 2011. Njen najdaljši troskok je bil dolg 13,87 metra, kar ni vrhunski rezultat, a je vseeno zadoščal za nehvaležno četrto mesto.
Na predzadnje prvenstvo v Göteborg je slovenska reprezentanca odšla z delno pomlajeno ekipo, ki ni navdušila. Slovenija je ostala brez finalnega nastopa. Pred dvema letoma v Pragi je bila ekipa še pomlajena, edini finale pa je slovenski ekipi pritekla Maruša Mišmaš, ki je na razdalji 3.000 metrov osvojila osmo mesto. Deseta je bila Romanova v teku na 1.500 metrov, kjer predtekov ni bilo.
Najboljše slovenske uvrstitve na dvoranskih EP v atletiki (od 1991):
1. mesto:
Jolanda Čeplak (800 m), Dunaj 2002 (1:55,82 - svetovni rekord)
2. mesto:
Brigita Bukovec (60 m ovire), Stockholm 1996
Alenka Bikar (200 m), Gent 2000
Marija Šestak (troskok), Torino 2009
Sonja Roman (1.500 m), Torino 2009
3. mesto:
Jerneja Perc (60 m), Stockholm 1996
Jolanda Čeplak (800 m), Birmingham 2007
4. mesto:
Britta Bilač (višina), Genova 1992
Brigita Bukovec (60 m ovire), Pariz 1994
Alenka Bikar (200 m), Stockholm 1996
Jolanda Čeplak (800 m), Gent 2000
Snežana Rodić (troskok), Pariz 2011
Nina Kolarič (daljina), Torino 2009
5. mesto:
Alenka Bikar (60 m), Stockholm 1996
Alenka Bikar (60 m), Gent 2000
6. mesto:
Brigita Langerholc (800 m), Birmingham 2007
Snežana Rodič (troskok), Torino 2009
7. mesto:
Nataša Erjavec (krogla), Stockholm 1996
Brigita Bukovec (60 m ovire), Valencia 1998
Britta Bilač (višina), Pariz 1994
Sonja Roman (1.500 m), Birmingham 2007
8. mesto:
Alenka Bikar (60 m), 1998, Valencia
Saša Prokofjev (60 m), 2002, Dunaj
Maruša Mišmaš (3.000 m), Praga 2015
9. mesto:
Helena Javornik (3.000 m), Dunaj 2002
Alenka Bikar (200 m), Madrid 2005
Snežana Vukmirovič (troskok), Madrid 2005
Moški:
4. mesto:
Gregor Cankar (daljina), Stockholm 1996
Matic Osovnikar (60 m), Birmingham 2007
5. mesto:
Gregor Cankar (daljina), Gent 2000
7. mesto:
Miran Vodovnik (krogla), Birmingham 2007
9. mesto:
Matic Osovnikar (60 m), Madrid 2005
Miran Vodovnik (krogla), Torino 2009
Rožle Prezelj (višina), Pariz 2011