Nedelja, 8. 10. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Skok v športno preteklost – Jon Drummond
Najdaljši protest zaradi prehitrega štarta v zgodovini #video
V atletski zgodovini je bilo kar nekaj primerov, ko se tekmovalci niso želeli sprijazniti s prehitrim štartom in diskvalifikacijo, za najbolj odmeven primer pa je na svetovnem prvenstvu v Parizu leta 2003 poskrbel Američan Jon Drummond.
Atletska pravila o prehitrem štartu in diskvalifikaciji so se skozi zgodovino spreminjala. Do leta 2003 je veljalo, da ima vsak izmed tekmovalcev možnost enega prehitrega štarta in šele ob drugem prehitrem štartu istega tekmovalca sledi diskvalifikacija.
Svetovno prvenstvo v Parizu leta 2003 je bilo tako prvo večje atletsko tekmovanje, kjer je veljalo tedaj novo pravilo, da je dovoljen le en prehiter štart za vse tekmovalce, ob drugem prehitrem štartu pa je tekmovalec diskvalificiran, ne glede na to, kdo je prehitro štartal ob prvem nepravilnem štartu. To pravilo je veljalo do leta 2009, odkar je kaznovan vsak prehiter štart.
Zapletlo se je v četrtfinalu teka na 100 metrov
Bilo je 24. avgusta leta 2003, ko je bil v francoski prestolnici na sporedu četrtfinale teka na 100 metrov. Po prvem neuspešnem štartu so se šprinterji še drugič postavili v bloke. Štartna pištola je spet počila dvakrat, kar je pomenilo, da štart spet ni uspel.
Začelo se je s pregovarjanjem s sodniki.
Čeprav na oko ni bilo očitno, da je kdo prehitro štartal, so merilne naprave pokazale, da sta bila prehitra kar dva atleta: Jamajčan Asafa Powell in Američan Jon Drummond. Tedaj komaj 20-letni Powell se je hitro sprijaznil s sodniško odločitvijo, medtem ko je izkušeni 34-letni Drummond, ki se je zavedal, da je to njegova zadnja priložnost, reagiral precej burno.
Dogajanje skozi oči gledalca na štadionu:
Ležeč na atletski stezi je ponavljal, da se ni premaknil
Američan se je sprva sprl s sodniki, nato pa se je v znak protesta ulegel na stezi, ves čas pa je ponavljal, da se v štartnih blokih ni premaknil. Na stezi je ležal kar nekaj časa, nato pa je vendarle slekel zgornji del dresa in v solzah zapustil stezo.
Zaradi njegovega protesta se je tekmovanje zamaknilo skoraj za celo uro.
A ne za dolgo. Po nasvetu trenerja se je vrnil in za podporo prosil tudi gledalce na štadionu Stade de France, ki so bili na njegovi strani, saj iz posnetkov ni bilo videti, da bi storil kaj narobe. Podporo je iskal tudi pri sotekmovalcih, z vsakim posebej se je rokoval, nato pa se postavil na svoj štartni prostor.
Nekaj upanja je v njegovem dejanju očitno uvidel tudi Powell, saj je tudi on pritekel nazaj na štart v upanju, da bosta oba lahko ponovno štartala.
Pravila so bila jasna, oba sta bila diskvalificirana
Ker je hitro postalo jasno, da se sama ne bosta odstranila s steze, so tekmovanje prekinili, stezo pa so zapustili vsi šprinterji. Vrnila se je le šesterica, Drummond pa je v objemu svojega trenerja jokal na ogrevalnem štadionu, kjer se je tudi skopal v bazenu vodne zapreke.
"Nisem se premaknil, nisem se premaknil ..."
Tekmovanje se je nadaljevalo s kar 45-minutno zamudo, med nestrpneži, ki so morali čakati, pa je bil tudi slovenski rekorder Matic Osovnikar, ki je tekel v naslednji četrtfinalni skupini.
"Takšne idiote je potrebno kaznovati"
Gledalci na štadionu so bili na njegovi strani, rojak Michael Johnson pa ne. Mnenja glede Drummondovega obnašanja so bila deljena. Zmagovalec skupine Ato Boldon, ki je bil tudi njegov trening partner, ga je vzel v bran: "Ko so sprejeli pravilo, sem vedel, da bo eno izmed velikih imen izločeno. Naprava je naredila napako. 50 tisoč parov oči je videlo, da je šlo za napako."
Po drugi strani je bil na komentatorskem mestu precej oster tedaj še svetovni rekorder v teku na 200 in 400 metrov Michael Johnson. "Pozna pravila in pravila delujejo. Problem nastane, ko ne veš, kaj narediti z idioti na stezi. To je neokusno. Morali bi ga kaznovati. To je sramotno za atletiko," ni bil prav nič sočuten do rojaka Johnson.
Izkazalo se je, da je bilo to res Drummondovo zadnje veliko tekmovanje. Američan je v svoji karieri vse medalje dosegel kot član štafete 4 x 100 metrov. V Sydneyju je osvojil olimpijsko zlato, v Atlanti pa srebro. Dve zlati medalji ima še s svetovnih prvenstev.
Kot posameznik je bil najbližje medalji na igrah v Sydneyju, kjer je v teku na 100 metrov končal na petem mestu. Njegov osebni rekord znaša 9,92. Po končani karieri je postal trener vrhunskih atletov.
Še dva odmevna primera prehitrega štarta
Edini primer, da je moral Usain Bolt zaradi prehitrega štarta na velikem tekmovanju zapustiti stezo.
Morda najbolj znan prehiter štart pa se je zgodil leta 2011 v Daeguju, ko se je prav tako v finalu teka na 100 metrov prehitro iz blokov pognal Usain Bolt. Jamajčan se je zavedal napake in ni protestiral, a je že zaradi njegovega takratnega zvezdništva to pomenilo velik šok. To je bil tudi njegov edini "poraz" na velikem tekmovanju med letoma 2008 in 2016.
1