Sreda, 2. 10. 2019, 17.56
5 let, 2 meseca
PRVI MARATON POD 2 URAMA?
Afričan, ki bo poskusil premakniti mejo človeštva
Doha te dni gosti svetovno atletsko prvenstvo, a maratonske zgodbe se pišejo drugje. Ko je pred dnevi Etiopijec Kenenisa Bekele črto berlinskega maratona prečkal v času 2;01:41, je postalo jasno, da bo njegov kenijski tekmec Eliud Kipchoge še nekaj časa ostal svetovni rekorder v najdaljši tekaški razdalji. Njegov čas 2;01:39 pa bo uradni svetovni rekord tudi v primeru, če bo ta mesec kot prvi Zemljan 42.195 km pretekel v manj kot dveh urah. Enega od mejnikov, ki ga Mednarodna atletska zveza sicer ne priznava, bo poskušal prestaviti na ekshibicijskem teku na Dunaju.
Več kot 800 maratonov se vsako leto odvije na različnih celinah. Med njimi je tudi ljubljanski maraton, ki bo 27. oktobra s prenosom na Planetu in naši spletni strani deležen že svoje 24. izvedbe. A še preden se bo množica tako vrhunskih tekačev kot rekreativcev podala na ljubljanske ulice, bo znano, ali imamo na planetu junaka, ki je 42.195 kilometra zmožen preteči v manj kot 120 minutah. Med 12. in 20. oktobrom bo namreč najboljši maratonec zadnjih let Eliud Kipchoge na posebnem dogodku na Dunaju v "laboratorijskih" razmerah poskušal premakniti eno od meja človeštva ter štoparico ob svojem maratonskem teku zaustaviti pod dvema urama.
Svetovni rekord ostaja 2;01,39, toda ...
Kako do zgodovinskega teka?
Medtem ko se Kipchoge za morebitni tek življenja pripravlja na visoki nadmorski višini v Kaptagatu v domači Keniji, pa na Dunaju že lep čas trajajo priprave na izziv "Ineos 1:59". Avstrijsko prestolnico je tekačev tabor izbral zaradi statistično ugodnih vremenskih razmer, ustreznega časovnega pasu in trase. Ta bo med drevesi parka Prater. Gre za sklenjeno progo, ki je sestavljena iz 4.300 metrov dolge ravnine, ki ob dveh krožiščih prinaša "krog" v dolžini približno 9.600 metrov. Kipchoge ga bo v celoti pretekel štirikrat in nato še dodatnih 3.840 metrov. Sprememba višine bo minimalna (0,06 odstotka), v kar 90 odstotkih preizkušnje pa bo tekel na popolni ravnini.
Kdaj po rekord, ki ne bo rekord?
Kenijski zvezdnik s svojim štabom ne želi prav nič prepustiti naključju, zato tudi uradnega termina preizkusa še ni. Izvedel ga bo namreč med 12. in 20. oktobrom, organizatorji pa so se za tako široko okno odločili, ker bodo na podlagi vremenske napovedi določili idealen termin. Tudi to je eden od razlogov, zakaj Mednarodna atletska zveza morebitnega svetovnega rekordna (IAAF) ne bo priznala. Oklepa se namreč pravil, v katerih je zapisano, da mora biti rekord v cestnem teku dosežen na uradnem dogodku pod njenim okriljem. Med drugim so sporni tudi drugi elementi "laboratorijskega" teka, kot so podajanje pijače z vozečega avtomobila, posebna obutev, izmenjujoči se narekovalci tempa …
Bo prihodnje letu v Tokiu branil olimpijsko zlato iz Ria.
Več od olimpijskega zlata
"Nekateri ljudje trdijo, da to ni mogoče. Spoštujem njihovo mnenje. Oni naj spoštujejo moje. S svojo ekipo verjamem, da je mogoče. Izkazalo se bo, da imamo prav," je odločen Kipchoge, ki je v atletskem svetu najprej zaslovel v teku na 5.000 metrov. Leta 2003 je bil tudi svetovni prvak ter nato srebrn in bronast na olimpijskih igrah. A prava zgodba o uspehu se je zanj začela ob prehodu med maratonce. Pohvali se lahko z osmimi zmagami na tako imenovanih "major" maratonih in zlato olimpijsko kolajno iz Ria 2016. Zdaj pravi, da bi mu tek pod dvema urama pomenil več od vsega naštetega. "Gre za pisanje zgodovine," zagotavlja Afričan, čigar tek bo v neposrednem prenosu predvajalo več kot 30 televizijskih postaj, veliko zanimanje pa vlada tudi za spletni prenos.
V Monzi mu je "zmanjkalo" 25 sekund. Drugi poskus
Aktualni olimpijski prvak se sicer ne bo prvič preizkusil v tovrstnem ekshibicijskem dogodku, katerega namen je zgodovinski tek pod dvema urama. Čarobno mejo je namreč naskakoval že 6. maja 2017 na dirkaški stezi v Monzi, in sicer na dogodku pod okriljem ponudnika športne opreme Nike. Bil je blizu. Zelo blizu. 2;00:25 se je namreč izpisalo na velikem zaslonu, ko je opravil s kultno razdaljo. Usoden je bil padec tempa v zadnje delu. Vseeno tako hitro ni tekel še nihče. Tudi tega dogodka in posledično rekordnega časa IAAF ni priznal. Uradni svetovni rekord še naprej ostaja 2;01:39. Kipchoge ga je lani postavil v Berlinu. Pred dnevi se je, prav tako na ulicah nemškega glavnega mesta, rekordni znamki približal Kenenisa Bekele (2:01,41).
Ve, kaj pričakovati
"V Monzi sem bil kot boksar, ki stopi v ring in ne ve, kaj pričakovati. Zdaj sem pripravljen. Vem, kako bo vse skupaj videti. Treningi se sicer niso bistveno spremenili. Zaupam svojim trenerjem. No, drugačna pa je mentalna pripravljenost," pripoveduje vsega 56-kilogramski in 167 centimetrov visoki tekač, ki verjame, da bo, v primerjavi z Monzo, drugačen tudi utrip tekme. Računa namreč na podporo navijačev ob progi. Zbralo naj bi se jih veliko, saj je ogled brezplačen. Pomembno vlogo pa bodo odigrali tudi narekovalci tempa. Med "zajci" bodo tudi Bernard Lagat, Augustine Choge, Victor Chumo, Jack Rayner, Henrik, Filip in Jakob Ingebrigtsen, Brett Robinson … Delovali naj bi kot dobro uigran orkester.
Video: trening narekovalcev tempa
Zvezdniška podpora
Poleg tekačev, ki bodo stali ob strani 34-letnemu Kenijcu, je projekt v vlogi ambasadorjev podprlo več znanih športnikov. Tako bodo pesti za tek pod 120 minutami med drugim stiskali tudi štirikratni dobitnik slovitega Toura ter dobitnik dveh olimpijskih odličij Christopher Froome, sicer kolesarja moštva Ineos, ki je tudi osrednji pokrovitelj projekta, senegalsko-francoski nekdanji nogometni zvezdnik in zdaj trener Patrick Vieira ter kot Avstrijec tudi eden od najboljših alpskih smučarjev vseh časov Hermann Maier, ki se lahko ob dveh zlatih olimpijskih kolajnah ter štirih velikih kristalnih globusih pohvali s kar 54 posamičnimi zmagami v svetovnem pokalu.
Kdo je najhitrejši maratonec?
In kdo pravzaprav je mož, ki bi moral približno 2509 let po tem, ko je Fedipij kot prvi pretekel maratonsko razdaljo, za želeni tek ubrati tempo 2,51 (minut/kilometer)?Eliud Kipchoge se je rodil 5. novembra 1984 v Keniji. V pravo legendo so medtem prerasle zgodbe o tem, kako je, kot mnogi kenijski šolarji, vsak dan tekel v šolo in nazaj. Hitro je zajadral med atlete. Eden od ključnih trenutkov pa je bil, ko ga je pod svoje okrilje vzel trener Patrick Sang.
V najstniških letih se je preizkušal v krosu, kjer je postal mladinski svetovni prvak, in v teku na 5 km. Po zlati pariški kolajni na SP 2003 in dveh olimpijskih kolajnah (srebro v Pekingu 2008 in bron v Atenah 2004) se je začel osredotočati na daljše razdalje. V svojo ponudbo je dodal polmaraton (prvega je pretekel leta 2012) in maraton (2013).
Že v svojem drugem maratonskem teku je bil leta 2013 v Berlinu drugi. Sledilo je osem zmag v petih letih ne velikih maratonih. Vmes je postavil svetovni rekord in postal olimpijski prvak.