Četrtek, 19. 12. 2013, 7.38
7 let, 1 mesec
Ljubljana v 30 slikah
Če se le malo dvignemo nad tlemi, uzremo Ljubljano v novi luči, polna je detajlov in zgodb, ki se, ko jo gledamo iz žabje perspektive, skrivajo za mestnim vrvežem.
Preletimo mesto, razodene se nam kot na dlani.
To je Ljubljana v zgodbi o lepih hišah, s katerimi je majhno mesto postalo prestolnica in gospodarsko središče. O tem, kako je katastrofalen velikonočni potres leta 1895 Ljubljani omogočil velik korak naprej.
Iz provincialnega je raslo moderno mesto, ki je imelo v letih pred drugo svetovno vojno celo najvišjo stavbo na Balkanu in sedmo najvišjo v Evropi.
Mozaika presežkov ni brez Nebotičnika, ta je ostal najvišji v Ljubljani polnih šest desetletij in je še danes osrednje mestno merilo.
Kdo je zakoličil mesto?
- Kje so drugi mejniki razvoja? - Katera je bila prva hiša na njivi v predmestju? - Zaradi česa so (bila) prestižna ljubljanska stanovanja? - Koliko mesecev ste morali delati za hišo pred drugo svetovno vojno? - Katero hišo sta najprej dosegla telefon in kabelska televizija? - Kaj je nekoč stalo zunaj emonskega obzidja? - Kje se je v zadnjih desetletjih zamenjalo največ arhitektov in načrtov? - Zakaj se je gradnja že v začetku prejšnjega stoletja vlekla desetletja? - Kako ste zazidljivost parcele izposlovali nekoč? - In kakšne so perspektive danes? - Katere zgodovinske spomenike smo poteptali?
Slike o tem si sledijo kot ljubljanska jutra: zdaj so sveža, sijoča, zdaj zavita v meglo in lena. Nikoli pa brez značaja.
Zastoj
To je tudi zgodba o tem, kako je razvoj za desetletja zastal, s panorame, ki jo opazujemo z Ljubljanskega gradu, pa so izginila številna dvigala. Ostale so luknje, prostori sredi mesta, obdani z gradbenimi ograjami, ki jim usoda ni bila namenjena in so okusili kruto plat zgodovine.
Skrito očem
V Ljubljani pa, čeprav vsem na očeh, ne manjka skrivnostnih stavb in številnih zgodb, ki se prepletajo z Ljubljančani. Nekoliko manjših hiš, ki pa niso nič manj pomembne kot velike sestre. Takšnih hiš, ki bi opravičevale pridevnik prestižne, je malo. A vendarle so. Kje in zakaj?