Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
22. 7. 2011,
16.13

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

starejši elita

Petek, 22. 7. 2011, 16.13

8 let

"Ni treba, da starejši govorijo samo o penzijah"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Starejši naj ne bodo problem, ampak aktiven dejavnik družbe, ki prispeva k vizijam družbe in pomaga reševati konkretna vprašanja, pravi predsednik Združenja seniorjev Slovenije Mitja Meršol.

Kakšna bi morala biti vloga starejših v slovenski družbi? Na starejše se v slovenski družbi še zmeraj prepogosto gleda kot na problematični oziroma pasivni del družbe. Lahko so zelo aktivni. Niso problem, ampak so lahko dejavnik družbe. Ravno s tem izhodiščem sem začel delovati v tem združenju. Marsikaj lahko naredimo za družbo in prispevamo k aktivnemu državljanstvu. Lahko uporabimo modrost in izkušnje. Nekateri to, da se starejše premalo posluša, izpostavljajo kot glavni problem starostnikov v Sloveniji. Drži, vendar se moramo tudi starejši sami aktivneje ukvarjati z vsebinskimi vprašanji. Zelo pragmatično in konkretno: da ponujamo svoje razmišljanje pri pripravah zakonov, ki se dotikajo področij, na katerih smo strokovnjaki. Ne samo o sociali, ampak tudi o energetiki, gospodarstvu, financah … To so ljudje, ki imajo veliko izkušenj, in ni treba, da govorijo samo o penzijah. Tukaj vidim medgeneracijski most. Mi delamo na tem. Vidim, da je v tem združenju veliko nekdanjih direktorjev in strokovnjakov z različnih področij. Da ne govorim o modrosti.

Ali vaše združenje sploh predstavlja starejše v Sloveniji? O njih se velikokrat govori kot o pogosteje revnih, da živijo težko. Vaši člani ne sodijo med te.

Težko je reči, da si predstavnik socialno šibkih, ker je treba potem delati res samo zanje. Za starejše je treba v vsakem primeru skrbeti tako, da se uredijo vladavina prava, zakoni o socialni pomoči, pokojninah, zdravstvenem zavarovanju, zdravstvu … Drugo je pomagati s prostovoljnim delom in obstajajo organizacije, ki to počnejo. V tem združenju se vidimo kot predstavnik aktivne populacije starejših, ki lahko pripomore za razvoj celotne družbe.

Veliko se govori, da je Slovenija v takšni ali drugačni krizi. Bi bilo kaj drugače, če bi bolj poslušali starejše?

Preveč posplošeno bi bilo reči: "Če bi imeli mi, ta stari, več besede, bi bilo bolje." Razmere v svetu so bile takšne, da bi kriza pri nas udarila, tudi če bi bili še ne vem koliko pametnejši. Nam pa kriza ponuja način razmišljanja, da je treba pri pripravljanju novih projektov, novih vizij, angažirati več izkušenj in pameti. In da stopimo bolj skupaj.

Kako živijo starostniki v Sloveniji?

V Ljubljani so dnevni centri aktivnosti, kjer sem opazoval ljudi, ki živijo aktivno življenje in se družijo. Tudi v domovih za starejše je veliko aktivnosti. To je en del starejšega prebivalstva. Tisti del, ki ga ne vidimo, ne čutimo, pa je bolestni del. Ta pa je zelo obsežen in še zmeraj je treba neprimerno več narediti, da se pomaga ljudem, ki so v res veliki stiski.

Govorite, da bi starejši morali imeti večjo vlogo, po drugi strani pa beremo o tem, kakšen vpliv imajo posamezne starejše osebe, kot sta Janez Zemljarič in Drago Isajlović.

V vsaki družbeni strukturi so izstopajoče osebnosti, pozitivne in negativne. V Sloveniji, kjer smo vsi pravzaprav ena velika družina, je zagotovo veliko tega, da je v ozadju nekdo, ki meša štrene. Ampak takšen način lobiranja, če je transparenten, če so prijavljeni kot lobisti, ni sporen. Naj bodo za to plačani in obdavčeni. Naj bo to Isajlović, Zemljarič ali kdo drug. Ne jih pa takoj stigmatizirati, da so že zato, ker delujejo, avtomatično negativni.

Ne spreglejte