Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Ponedeljek,
7. 11. 2016,
3.13

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,23

Natisni članek

zgodovina na današnji dan

Ponedeljek, 7. 11. 2016, 3.13

6 let, 6 mesecev

NA DANAŠNJI DAN

"V Rusiji so oblast prevzeli skrajneži"

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,23
Naslovnica NY Timesa o oktobrski revoluciji | Foto commons.wikimedia.org

Foto: commons.wikimedia.org

Na današnji dan leta 1917 se je z napadom na Zimski dvorec v Petrogradu začela oktobrska revolucija.

Ker je v Rusiji veljal še julijanski koledar, je revolucija po ruskem koledarju izbruhnila 25. oktobra – zato se je dogodka oprijelo ime oktobrska revolucija oziroma na začetku tudi oktobrski prevrat. 

Februarska revolucija

Tretje ime za revolucijo, ki so jo izvedli boljševiki oziroma komunisti pod vodstvom Lenina, je bila ruska revolucija. Leninu je pri vzponu na oblast pomagalo dejstvo, da je bila Rusija zaradi vojnih porazov z nemško in avstro-ogrsko vojsko na majavih nogah, ljudje pa nezadovoljni in željni miru. 

Februarja 1918 (marca 1918 po gregorijanskem koledarju) je izbruhnila prva revolucija, ki je z oblasti odnesla ruskega carja in dinastijo Romanov. Na čelu te revolucije so bili liberalci in socialisti, ki so oblikovali začasno vlado s sedežem v Zimskem dvorcu v Petrogradu (zdaj je to mesto spet znano po svojem izvirnem imenu Sankt Peterburg, op. p.).

Oktobrsko revolucijo je vodil Vladimir Iljič Lenin (desno). Po njegovi smrti leta 1924 je oblast v komunistični Sovjetski zvezi s spletkami in izigravanjem svojih tekmecev prevzel Stalin (levo). | Foto: Getty Images Oktobrsko revolucijo je vodil Vladimir Iljič Lenin (desno). Po njegovi smrti leta 1924 je oblast v komunistični Sovjetski zvezi s spletkami in izigravanjem svojih tekmecev prevzel Stalin (levo). Foto: Getty Images

Lenin kot nemški agent, ki bo strmoglavil rusko vlado

Ker je začasno vlada, ki jo je vodil Aleksander Kerenski, želela nadaljevati vojno z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, so Nemci dovolili vodji ruskih boljševikov Leninu, ki je živel v izgnanstvu v Švici in zagovarjal enostranski ruski izstop iz vojne, da je skupaj s svojimi tesnimi sodelavci v zapečatenem vagonu prečkal Nemčijo na poti do Švedske, od koder je nadaljeval pot v Petrograd.

Lenin je po prihodu v Rusijo pozival k strmoglavljenju začasne vlade, sklenitvi miru z Nemčijo, razdelitvi zemlje kmetom in koncu pomanjkanje hrane. Julija 1917 je moral Lenin, ki ga je začasna vlada obtožila, da je nemški agent, zbežati iz Petrograda na Finsko. A se je nato tajno vrnil v Petrograd, kjer so njegovi boljševiki imeli večino v petrograjskem svetu oziroma petrograjskem sovjetu.

Boljševiki odstavijo februarske revolucionarje

Leninovi boljševiki so 7. novembra 1917 napadi Zimski dvorec in vrgli z oblasti začasno rusko vlado. 25. novembra 1917 so bile v Rusiji prve demokratične volitve. Lenin je bil prepričan, da bodo izidi potrdili njegovo oblast, v resnici pa so daleč največ glasov dobili socialni revolucionarji (eseri). Zato so boljševiki januarja 1918 preprosto z orožjem razpustili demokratično izvoljeni parlament in uvedli popolno partijsko diktaturo.

Odlomek iz filma Oktober Sergeja Eisensteina, v katerem je naskok na Zimski dvorec prikazan kot zelo krvav dogodek. V resnici so boljševiki z lahkoto in skoraj brez odpora zasedli sedež začasne vlade.

V Rusiji je po oktobrski revoluciji izbruhnila krvava državljanska vojna, v kateri so leta 1922 zmagali boljševiki, ki se jim je pridružilo levo krilo eserov. Po zmagi so boljševiki oziroma komunisti Rusijo preimenovali v Sovjetsko zvezo. Po drugi svetovni vojni se je komunizem s pomočjo zmagovite Rdeče armade razširil tudi v vzhodni del Srednje Evrope in na Balkan. Prav tako se je komunizem razširil tudi na druge celine (Kitajska, Severna Koreja, Vietnam, Kuba …). 

Razvpita roparja z Divjega zahoda

Na današnji dan leta 1908 so v Boliviji v strelskem obračunu ubili znana ameriška roparja Butcha Cassidyja in Sundancea Kida.

Odlomek iz filma Butch Cassidy in Sundance Kid, v katerem igrata Paul Newman in Robert Redford:

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Pierre in Marie Curie | Foto: commons.wikimedia.org Pierre in Marie Curie Foto: commons.wikimedia.org Leta 1492 je v bližini kraja Ensisheim v Alzaciji padel meteorit. To je prvi padec meteorita, ki je zapisan v zgodovinskih virih. 

Leta 1665 je izšla prva številka The London Gazette, najstarejšega še izhajajočega časopisa. 

Leta 1728 se je rodil britanski pomorščak James Cook

Leta 1781 je inkvizicija v Španiji še zadnjič na grmadi zažgala krivoverca. 

Leta 1867 se je rodila poljsko-francoska znanstvenica in dvakratna nobelovka Marie Curie Skodlowska

Leta 1874 je bil v časniku Harpers Weekly objavljen strip Thomasa Nasta, na katerem je bil prikazan tudi slon, ki je postal simbol ameriške republikanske stranke. 

Leta 1879 se je rodil ruski komunistični revolucionar Lev Trocki

Leta 1910 so letalom bratov Wright opravili prvi letalski prevoz tovora. 

Leta 1913 se je rodil francoski pisec in filozof Albert Camus

Leta 1918 se je rodil ameriški baptistični pridigar Billy Graham, ki je postal znan po svojih množičnih mašah. 

Leta 1944 je bil demokrat Franklin D. Roosevelt že četrtič izvoljen za predsednika ZDA. 

Leta 1944 so Japonci usmrtili sovjetskega vohuna Richarda Sorgeja

Leta 1944 se je med preizkušanjem zavezniškega orožja smrtno ponesrečil partizanski komandant Franc Rozman - Stane

Leta 1972 je republikanec Richard Nixon drugič zmagal na ameriških predsedniških volitvah. 

Leta 1986 je škotski nogometni trener Alex Ferguson prevzel vodenje kluba Manchester United.

Ne spreglejte