Moral bi pričati na hrvaškem sodišču. Kako me lahko kaznuje, če se ne odzovem?

Vprašanje bralca: Pred časom sem bil kot priča klican na hrvaško sodišče v kazenskem postopku v zadevi družinskega nasilja. V pozivu je med drugim pisalo, da če ne pridem, da bom prisilno priveden oziroma bom moral plačati 50.000 hrvaških kun (6.676 evrov). Zanima me ali moram nujno priti na sodišče? Me dejansko čaka kazen, če ne pridem? Kako je s stroški oziroma ali so mi dolžni plačati prevoz, dopust, morebitno bivanje? So mi dolžni zagotoviti slovenskega tolmača? Hvala za odgovor.

Bralec Boštjan

Spoštovani,
tako kot Republika Slovenija ima tudi Republika Hrvaška uveljavljena postopkovna zakona, ki urejata pravdni in kazenski postopek. Določila hrvaškega zakona so precej podobna slovenskemu, in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na zaslišanje priče. V nadaljevanju navajamo, kako je status priče urejen v Sloveniji, vendar pri tem poudarjamo, da so pravice in obveznosti priče tudi v Republiki Hrvaški urejene zelo podobno.

a) glede obveznosti prihoda na sodišče

Vsak, kdor je povabljen za pričo, mora na povabilo priti. Priče se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se med drugim navedejo tudi posledice neopravičenega izostanka. Če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, sme sodišče odrediti, da se privede s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju.

Za primer, da se priča brez opravičila ne odzove na vabilo na zaslišanje v kazenskem postopku, je na Hrvaškem zagrožena globa v višini 50.000,00 kun, torej približno 6.700 evrov.

Poglejmo še, kakšna je kazen za neprihod na sodišče v pravdnem postopku: do 10.000 kun, kar preračunano pomeni 1.335 evrov. Zakon določa tudi, da če priča pride, pa potem ko je bila opozorjena na posledice, noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja, sodišče pa presodi, da so njeni razlogi za to neupravičeni, jo lahko prav tako kaznuje v denarju; če pa tudi potem noče pričati, jo sme zapreti. Zapor traja vse do takrat, dokler priča ni pri volji pričati ali dokler ne postane njeno zaslišanje nepotrebno, vendar največ mesec dni.

Če priča neupravičeno ne pride na zaslišanje in s tem pravdnim strankam nastanejo stroški, lahko sodišče na zahtevo stranke odloči, da mora priča povrniti stroške, ki jih je povzročila s svojim neopravičenim izostankom.

Foto: Thinkstock

b) glede povračila stroškov

Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Vse to mora biti navedeno že v pisnem vabilu na zaslišanje. Prav tako mora na te pravice pričo opozoriti tudi sodišče ob samem zaslišanju. Priča mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico.

c) glede pravice do tolmača

Za primer, da priča ne zna jezika, v katerem poteka ustna obravnava, zakon določa, da se pričo zasliši po tolmaču. V vašem primeru morate zato sodišče seznaniti z dejstvom, da ne znate hrvaškega jezika. Dolžni so vam zagotoviti tolmača oziroma postopek zaslišanja izvesti s pomočjo sodno zapriseženega tolmača. Sodišče v takem primeru izrecno opozori tolmača, da mora natančno pretolmačiti vprašanja, ki so postavljena priči, in izjave, ki jih bo dajala.

d) glede opravičila, da je bila priča službeno zadržana

Opravičilo, da priča ne more priti na zaslišanje, ker mora pri svojem delodajalcu opravljati delo, ni pravno upoštevno, in to iz razloga, ker so dolžni delodajalci na podlagi veljavne zakonodaje svojim zaposlenim omogočiti, da se udeležujejo sodnih postopkov, v katerih nastopajo kot priče. Pričanje je namreč državljanska dolžnost.

Pripravila:

Maja Gliha, univ. dipl. prav. s pravosodnim izpitom

Potrebujete pravni nasvet? Vabljeni, da nam pošljete kratek opis pravne situacije z vprašanjem, na katerega bi želeli odgovor. Vaše vprašanje bomo posredovali pravniku in odgovor objavili na naši spletni strani siol.net. Pišite nam na: Pravni nasvet.