Sobota, 26. 2. 2022, 7.39
2 leti, 1 mesec
Tomaž Štih: Čas brez pravljic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,34
150
Ob začetku invazije na Ukrajino smo izvedeli, da so Putinova energetska podjetja izdatno financirala zahodne okoljevarstvene organizacije, ki so širile neutemeljene strahove o tehnologiji hidravličnega lomljenja (ang. "fracking"), da bi bile te države čim bolj energetsko odvisne od njih. Ne bi bilo nenavadno, če bi se na koncu izkazalo, da je bila na njihovem plačilnem seznamu tudi Greta Thunberg.
Vsak dan ruske invazije je svet deset let starejši. Zdaj je primeren trenutek, da mladi v Sloveniji resno razmislijo tudi o vseh drugih socialističnih pravljicah ter se vprašajo, kakšni so motivi zanje in ali res razumejo delovanje sistema.
V Sloveniji odraščata dve generaciji, približno iste starosti. Tista, za katere blaginjo so poskrbeli njeni starši, in tista, ki mora svojo blaginjo ustvariti sama. Prva glasno koraka po ulicah in zahteva utopijo, druga pa za dvigovanje glasu nima časa, ker se vsak dan bori za preživetje. Samo zato, ker je večina tiho, pa ne pomeni, da se strinja s preskrbljenimi mladosocialisti iz Ljubljane.
Človek, ki se mu v življenju ni treba pretegniti, se iz dolgčasa začne ukvarjati z luksuznimi problemi. Začne misliti, da je nekaj več. Da vidi stvari, ki jih drugi ne. V resnici pa našo lestvico potreb lucidno razloži ameriški psiholog Abraham Maslow. Ljudje se lahko začnejo ukvarjati z luksuznimi problemi šele, ko zadovoljijo svoje osnovne potrebe. Naš narod ta pojav opiše s frazo "najprej štal'ca in potem krav'ca".
Zato je, denimo, študij brezperspektivne smeri, brez namere, da bi se pridobljeno znanje uporabilo na trgu, privilegij otrok elit. Njihovi starši bodo poskrbeli, da bodo kljub temu mehko pristali. Toda če vi niste ta otrok, vam nihče ne bo uredil redne zaposlitve na vodilnem delovnem mestu v javnem sektorju brez dneva delovnih izkušenj, ki ga boste opravljali na daljavo, medtem ko boste študirali v ZDA in prejemali politično štipendijo, kot je politika to uredila za aktivistko Niki Kovač, ki naokoli zatrjuje, da je "država ne financira".
In če boste bojevita samska mamica, vam starši zato ne bodo uredili gnezdeca v centru Ljubljane in plačali waldorfskega vrtca, ampak bo šla večina vaše plače za najemnino polkletne garsonjere, iz katere boste do štiridesetega leta sanjala boljše življenje.
Marsikdo izmed vas si ne more privoščiti slediti Niki Kovač ali Luki Mesecu in se ukvarjati z izmišljenimi problemi "militarizma NATO pakta", reproduktivnih "pravic" ter ugodnosti za geje, lezbijke in TikTokerje iz Pakistana.
Da bi nekoč živeli kot ljubljanski mladosocialisti, morate v življenju najprej ustvariti vsaj pol milijona evrov. To pa pomeni, da bo med vami in njimi vladal doživljenjski kulturni prepad v dojemanju realnosti in v pristopih k reševanju problemov.
Oni bodo želeli visoke davke. Vi pa, da čim več tistega, kar ustvarite, ostane v vašem žepu. Ker sicer nikoli ne boste dosegli svojih življenjskih ciljev, ampak le njihove. Oni bodo želeli zelenice in gozdove okoli svojih vila blokov ter lične hiške v svoji soseščini. Vi pa, da je gradnja čim bolj cenovno ugodna in da je zemljišč zanjo čim več, ker si njihovih hochstaplerskih predstav o vašem domu preprosto ne boste mogli privoščiti.
Zato – pamet v roke. Ljudje, ki v življenju ne rabijo nič več ustvariti, na svet gledajo drugače od vas. Njihov interes je paziti, da se kaj slučajno ne spremeni. Njih konkurenca in trg ogrožata. In to zato, ker vam dajeta priložnosti, da tekmujete s svojo pridnostjo in sposobnostmi. Vi nimate drugega, oni pa ne tega.
Če se ne boste postavili zase, boste do konca življenja le kmetje na šahovnici njihovega "pravičnejšega družbenega reda". Od vas se bo pričakovalo, da ste tiho, da delate in da ubogate politkomisarje.
Če se boste postavili zase in boste v tem uspešni, pa boste postali tarča ljubljanskih mladosocialistov. In ni večje zlobe od zlobe odraslih otrok, ki začnejo izgubljati tisto, za kar so bili vzgojeni, da jim pripada, in se potapljati med običajneže, ki so jih doslej zaničevali. Točno zato proračunski abonenti, ki "lebdijo nad trgom", tako jezno vreščijo na vas, ki ustvarjate na trgu.
Če ste en izmed teh, ki gradijo svoje življenje s svojimi rokami, ste tudi dovolj prilagodljivi, da te ovire preskočite ali se jim izognete. Pri tem bosta vaša največja zaveznika prosti trg in zasebna pobuda.
Borite se zanju in učite otroke o njiju. Zgodovina ni razredni boj, zgodovina je bitka med onimi, ki živijo od svojega ustvarjanja, in onimi, ki živijo od izdajanja dovoljenj drugim ljudem, da smejo ustvarjati, in od prerazdeljevanja ustvarjenega. V vsakem zgodovinskem obdobju manj prostega trga in zasebne pobude pomeni manj svobode in priložnosti za slehernika in bolj zategnjene politkomisarske uzde. In večina nas ne želi vse življenje biti konj na Živalski farmi.
150