Sobota, 10. 5. 2025, 4.00
54 minut
Konec sveta, kot ga poznamo: patriotizem je zadnje pribežališče pokvarjencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,96
Aljaž Pengov Bitenc
V Blatnem dolu smo konec aprila in v začetku maja že navajeni vsakoletne relativizacije boja proti okupatorju ter zmage nad nacizmom in fašizmom. Gre za nadležen sezonski pojav, ki je približno tako predvidljiv kot posledice globalnega segrevanja. Primerjava je seveda toliko bolj na mestu, ker obstoj obeh zanika bolj ali manj ista skupina ljudi.
Tedne že poslušamo, kako Osvobodilna fronta ni bila ustanovljena 27., temveč 26. aprila. Kako se druga svetovna vojna ni končala 9., ampak 8. maja. Kako Ljubljana ni bila osvobojena, temveč izpraznjena. In podobne neumnosti.
Te manipulacije, insinuacije in diskvalifikacije seveda prihajajo primarno z desne strani političnega pola. A če je pred desetletji veljalo, da gre predvsem za poskuse ideoloških dedičev medvojne kolaboracije, da bi na hrbtih svojih dedov legitimirali lastna politična prepričanja, gre dandanes predvsem za poskus retuširanja zgodovine za dnevnopolitične potrebe.
Desant na Drvar
Osvoboditev Ljubljane
Če vas skrajni desničarji, populisti in avtokrati uspešno prepričajo, da upor proti okupatorju ni bil resničen upor, da zmaga nad nacizmom ni bila prava zmaga in da se osvoboditev Ljubljane ni nikoli zares zgodila, potem vas lahko prepričajo v vse. Tudi v to, da so sami največji demokrati in domoljubi.
Največji demokrat in patriot med njimi bo 24. maja dobil še en mandat na čelu SDS. Stranka, ki že dolgo spominja na desno krilo nekdanje zveze komunistov, si ne bi mogla izbrati bolj simbolnega datuma in na nekdanji Dan mladosti bo manjkalo le še to, da bi denimo Zvone Černač stopil za govornico in Janšo razglasil za predsednika partije brez omejitve trajanja mandata.
In preden se kdo spotakne ob dejstvo, da smo v nekdanji Jugi "uradni" rojstni dan tovariša Tita praznovali 25. in ne 24. maja, naj pripomnimo, da se je nacistični desant na Drvar, preživetje katerega je Tito štel za "svoj drugi rojstni dan", začel že 24. maja. Kar je iste vrste logika, kot jo Janša in njegova ekipa sezonsko uporabljata, ko zadihano razlagata o resničnem datumu ustanovitve OF in pravem datumu konca vojne.
Naredite mi to deželo spet nemško
Adolf Hitler je v Mein Kampfu črno na belem zapisal, da smo Slovani – torej tudi Janša – nižja rasa, ki jo je treba iztrebiti oz. v najboljšem primeru uporabiti kot suženjsko delovno silo brez kakršnihkoli civiliziranih pomislekov.
Te dni gledamo, kako se ti isti "demokrati in domoljubi" norčujejo iz teze, da bi v primeru zmage nacistov v drugi svetovni vojni pod Alpami govorili nemško. Predsednik SDS Janša, se je denimo na omrežju Twitter sarkastično spraševal, ali to pomeni, da poraženi Nemci in Italijani zdaj govorijo rusko in slovensko.
Janšev smisel za humor je bil sicer vedno precej vprašljiv. Kar spomnite se njegovega ponesrečenega sklicevanja na Woodyja Allena, češ da ne ve, kaj je bilo vprašanje, ampak da je odgovor gotovo seks. Janša je sicer – kako tipično! – citat povzel narobe. A dejstva ga nikoli niso ovirala pri napletanju dobre zgodbe.
Adolf Hitler je v Mein Kampfu črno na belem zapisal, da smo Slovani – torej tudi Janša – nižja rasa, ki jo je treba iztrebiti oz. v najboljšem primeru uporabiti kot suženjsko delovno silo brez kakršnihkoli civiliziranih pomislekov. O Mussolinijevem fašističnem programu poitalijančevanja pa je znanega in izkušenega toliko, da nihče ne dvomi, da ob drugačnem izteku druge svetovne vojne pod Alpami res ne bi govorili slovensko.
Prevaranti in kultura
O tem verjetno ne dvomi niti Janša, a je v imenu dnevnopolitičnih potreb pripravljen zanikati celo to, da je bil med drugo svetovno vojno slovenski narod obsojen na genocid, slovenščina, temelj narodove kulture in biti, pa na iztrebljenje.
In vendar si ta isti lik in njegova ekipa drzneta razlagati, kaj je "prava" slovenska kultura in kdo je pravi slovenski umetnik.
Patriotizem je resnično zadnje pribežališče prevarantov.
Krilatico je že davnega leta 1774 izustil britanski konservativni mislec Samuel Johnson, ki je bil ogorčen nad samooklicanimi domoljubi, še posebej takratnim premierjem Williamom Pittom starejšim, ki je iz dnevnopolitičnih potreb ustanovil Patriotsko stranko.
A Johnsonovo izjavo predvsem na levi strani političnega spektra pogosto napak interpretirajo kot zavračanje domoljubja kot takega. Kot da je pripadnost domovini v osnovi nekaj slabega. Kar nas pripelje do položaja, kjer si je skrajni del desnice prisvojil izključno pravico do domoljubja, ideološko trdi del levice pa jim je to pravico gladko prepustil, saj domoljubje enači z nacionalizmom.
Levičarsko domoljubje
Dediči partizanskega gibanja, ki je bilo prežeto z domoljubjem, so na neki točki pristali na desničarsko igro relativiziranja zmage v drugi svetovni vojni, namesto da bi si domoljubje vzeli nazaj.
Gre za precej bizaren sentiment, saj je iz zgodovine več kot jasno, da je bil ključen del slovenskega medvojnega odporniškega gibanja tudi nacionalni program. Še celo Dolomitska izjava, s katero so komunisti prevzeli primat v OF, se je sklicevala na slovensko narodno identiteto kot vezivno tkivo raznorodnih organizacij v gibanju.
Upor proti okupatorju je eno temeljih domoljubnih dejanj. A dediči partizanskega gibanja, ki je bilo prežeto z domoljubjem, so na neki točki pristali na desničarsko igro relativiziranja zmage v drugi svetovni vojni, namesto da bi si domoljubje vzeli nazaj.
Kar tudi pojasni, zakaj trda slovenska levica, ki ima te dni polna usta vrednot narodnoosvobodilnega boja in vrednot partizanskega gibanja, tako zlahka zagovarja tezo, da bi se morala Ukrajina predati Rusiji in agresorski državi prepustiti okupirana območja. Ker so ideološkim dedičem medvojne kolaboracije prepustili definicijo domoljubja. Posledično se lahko vprašamo, ali je v Blatnem dolu sploh mogoče biti levičar ali celo liberalec in hkrati tudi domoljub.
V stilu Radia Erevan lahko odgovorimo, da načeloma ne, razen če tovariš Janša ne odloči drugače.
Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.
Siolov kolumnist Aljaž Pengov Bitenc, podkaster, bloger, radijec in splošni nebodigatreba, ne nujno v tem vrstnem redu. Kolumne na Siolu objavlja vsako drugo soboto v mesecu.
