Slovo bi moralo biti lepše

Potrditev konca reprezentančne poti Roberta Korena in Milivoja Novakovića je presenetila redkokoga. Dogajanje v zadnjih mesecih je dalo slutiti, da sta zadnji tekmi v dresu Slovenije že odigrala, zdaj je prišla le uradna potrditev. Reakcija javnosti je mešana. Nekateri so prepričani, da bi lahko še vztrajala in ju bodo pogrešali, drugi so z njuno odločitvijo zadovoljni in prepričani, da je za Slovenijo tako najbolje. Slednjih je, kot vse kaže, več. Da je tako, sta kriva tudi glavna akterja zgodbe, ki sta se v zadnjem letu in pol (uspešno) oddaljevala od slovenske javnosti in iz dneva v dan izgubljala na priljubljenosti. Vse se je začelo s sporom okoli denarja v najbolj nepravem trenutku. V času največje nogometne evforije na slovenskih tleh. Starih zadev nima smisla pogrevati, a v kriznih časih je reprezentanco zastopal Koren in bil kot tak – čeprav so bili pod zahteve podpisani prav vsi nogometaši – neupravičeno ožigosan za glavnega zdraharja.

Kot prijatelja in njegovega zaveznika so v isti koš hitro pospravili tudi Novakovića. Ko sta oba prekinila oziroma sprva le zelo omilila komuniciranje z mediji, krivulja uspehov reprezentance, v kateri sta bila pod vodstvom Matjaža Keka trdno zasidrana, pa je šla strmo navzdol, sta bila hitro prekrižana. Prav absurdno je bilo opazovati, kako so nekateri navijači malodane slavili trenutke, ko sta bila predčasno poslana pod prho in tekme nista dočakala na igrišču. Podobno zanimivo je spremljati nekatere reakcije v zadnjih dneh. Marsikdo je hitro pozabil, da gre za nogometaša, brez katerih, to si upamo trditi, ne bi bilo vročega in evforičnega nogometnega poletja 2010. A da je tako, sta v veliki meri kriva predvsem sama.

Njuna odsotnost se bo opazila

Oba sta v zrelih letih, ko bi lahko v reprezentanci igrala še vsaj en kvalifikacijski ciklus. Toda s prihodom novega selektorja so se pravila igre spremenila in oba bi imela v prihodnosti zagotovo malce drugačni vlogi, kot sta ju imela. Po dogodkih iz zadnjega obdobja sta dobro premislila, verjetno malce potipala tudi utrip javnosti in se odločila tako, kot sta se. Kaj njuno slovo pomeni za slovensko reprezentanco? Predvsem po Korenu, ki v zadnjem času v klubskem dresu blesti, bi se nam utegnilo kolcati. Na njegovem položaju je Slovenija ranljiva. Rene Krhin obeta veliko, a v klubu praktično ne igra, Darijan Matić se ne zdi kaliber nogometaša, ki bi lahko nadomestil nekdanjega kapetana, še najbolj realna se zdi možnost z Aleksandrom Radosavljevićem, čigar reprezentančna prihodnost je sicer še negotova, ali pa s katerim od nogometašev, ki v dresu Slovenije do zdaj še nimajo izkušenj. V napadu je Tim Matavž logična rešitev, ob njem imamo na voljo še kar nekaj nogometašev, ki lahko ponudijo marsikaj v ofenzivnem delu moštva. Predvsem pa bo treba začeti graditi na novih temeljih. Njuna odsotnost se bo zagotovo poznala in se na tekmi proti ZDA v Stožicah tudi že je.

Še večji razdor vezi z navijači

Reprezentančno slovo Korena in Novakovića bi moralo biti lepše. Odhajata nogometaša, ki sta Sloveniji podarila veliko zmag, nekatere so bile tudi zgodovinske. Vselej sta na igrišču dajala vse od sebe, borbenosti na igrišču jima res ne moremo očitati. Zato bi morala oditi v slogu. Morda tudi z nastopom na eni od prihajajočih prijateljskih tekem, na kateri bi navijačem še zadnjič pomagala v slovo. Prepričani smo, da bi jima velika večina z veseljem še zadnjič zaploskala. Tako pa … Z načinom, na katerega sta se poslovila, ko se v zadnjem času baje nista javljala selektorju in ljudem z Nogometne zveze Slovenije, sta le še dodatno potrgala vezi z navijači. Zagotovo je razlogov, da sta ravnala tako, kot sta, mnogo, a način ni bil pravi. Ne nazadnje smo bili prav v teh dneh priče spremembi na mestu selektorja najbolj medijsko izpostavljene reprezentance na svetu, angleške, a je Fabio Capello odšel na lep, uglajen način. Diplomatsko, brez skrivanja pred javnostjo. Pa bodite prepričani, da je bilo v ozadju marsikaj, zaradi česar bi lahko ravnal drugače.

Novaković se sicer nikoli ni rad pojavljal v medijih, za kar ima tudi delno opravičilo. Ko se je prebijal med zvezde, ni bil zanimiv nikomur. Ko mu je uspelo, so ga hoteli vsi. Pri Korenu je zgodba nekoliko drugačna. Njegov odnos do medijev se je spremenil skozi čas. Res je, da so bili mediji in navijači do obeh kdaj tudi nepravični, a oba se verjetno zavedata, da bi bilo v marsikateri bolj nogometno razviti državi še veliko huje. Medijska pritiska, ki ga ustvarja slovenska športna javnost, se preprosto ne da primerjati s tistim, ki ga trpijo nogometaši v Angliji, Španiji, Nemčiji, Italiji … Pa tudi v Srbiji, na Hrvaškem in še marsikje. To je cena profesionalizma. Predvsem pa oba ne bi smela pozabiti, da so mediji edina vez med nogometaši in navijači, nogomet pa se igra zaradi slednjih. Če jih ne bi bilo, ne bi bilo sponzorjev in prihodka od vstopnic. Ne bi bilo denarja. Oba od nogometa namreč živita zelo dobro. In da ne bo pomote. Takšno lagodje sta si pošteno zaslužila. Če kdo, potem prav Koren in Novaković veljata za nogometaša, ki jima na njuni poti ni bilo podarjeno nič. Vse sta si priborila z vztrajnostjo in trdim delom. Tudi talentom, seveda. Verjamemo, da ju bomo čez nekaj let pomnili predvsem po slednjem.