Luka Dončić
Petek, 26. 4. 2024, 22.39
6 mesecev
Branko Soban: Dončić med Netanjahujem in Trumpom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,63
Dallas Mavericks, kjer igra slovenski zvezdnik Luka Dončić, je nedavno prešel v večinsko last izraelske milijarderke Miriam Adelson in njenega zeta. Gospa Adelson velja za veliko podpornico Benjamina Netanjahuja in ameriške desnice z Donaldom Trumpom na čelu.
Ameriška revija Forbes je v začetku meseca objavila nov seznam svetovnih milijarderjev. Na njem se je tokrat znašlo kar 42 Izraelcev, kar je rekord za to majhno državo, veliko približno tako kot Slovenija. Največ jih je iz izraelske hi-tech industrije, ki je na ta seznam tokrat dodala kar pet novih izraelskih milijarderjev.
Njihovega skupnega bogastva je za celih 205 milijard dolarjev, kar je za skoraj osem odstotkov več, kot so bili "vredni" lanski izraelski milijarderji. Tudi to je svojevrsten paradoks vojn: bogati v njih postajajo še bogatejši, revni pa seveda še bolj revni. In, žal, tudi mrtvi.
Vdova igralniškega magnata
Na vrhu tega seznama je Miriam Adelson, vdova igralniškega magnata Sheldona Adelsona, ki je umrl leta 2021, star 87 let. Gospa Adelson, rojena kot Miriam Farbstein v Tel Avivu, v družini poljskih Judov, ki so v Palestino pribežali pred holokavstom, odraščala pa je v Haifi, je po pokojnem možu podedovala praktično vse njegovo premoženje. In ves igralniški imperij, ki sega od Las Vegasa do Singapurja in Macaa na Kitajskem. Forbes je njeno premoženje ocenil na 32 milijard dolarjev, kar pomeni, da ni le najbogatejša Izraelka, ampak tudi peta najbogatejša ženska na svetu.
Miriam Adelson, po poklicu zdravnica, specialistka za zdravljenje odvisnosti (po novem bi lahko zdravila tudi bolnike s "kazinojskim sindromom"), je ena najzvestejših podpornic zdajšnje skrajne desničarske izraelske vlade in premiera Benjamina Netanjahuja. Ko je Izrael oktobra lani začel uničevati Gazo, je v Forbesu objavila mnenjski članek, v katerem je ostro napadla shode v podporo Palestincem. V njem je med drugim zapisala: "Ti ljudje niso naši kritiki. To so naši sovražniki. Ki bi storili vse, da bi nas izbrisali z Bližnjega vzhoda. Zato so to za nas mrtvi ljudje ..."
V "postelji" s Trumpom
Ugledna in bogata zdravnica, ki bo oktobra letos dopolnila 79 let, pa ne podpira le izraelskih desničarjev, ampak je tudi zvesta podpornica skrajnežev iz ameriške republikanske stranke in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Republikance sta skupaj z možem financirala leta in leta. Zaslovela sta kot njihova megadonatorja in si leta 2018 tudi zaradi tega prislužila "predsedniško medaljo svobode", ki jima jo je podelil sam Donald Trump.
Miriam Adelson je novembra 2018 iz rok tedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa prejela "medaljo svobode", najvišje civilno odlikovanje v ZDA.
Zgolj v letu 2020, v času zadnjih predsedniških volitev, sta republikanski stranki namenila 180 milijonov dolarjev pomoči. V tej vsoti je tudi 90 milijonov za Trumpovo predsedniško kampanjo. Miriam Adelson letos republikancem uradno še ni odprla svoje mošnje. Toda ker jo je bilo doslej že kar nekajkrat javno videti z Donaldom Trumpom, nazadnje februarja na večerji v Las Vegasu, gre sklepati, da ta v boju za drugi vstop v Belo hišo lahko resno računa tudi na njeno dolarsko pomoč.
Lastnica Dallas Mavericksov
In kaj ima s to zgodbo opraviti Luka Dončić, omenjen v naslovu? Po svoje kar precej. Miriam Adelson je skupaj z zetom Patrickom Dumontom namreč novembra lani praktično kupila Dallas Maverickse. Posel naj bi bil vreden okrog 3,5 milijarde dolarjev. Naveza Adelson – Dumont ima v klubu, kjer igra slovenski zvezdnik, zdaj 69-odstotni delež. Prejšnji večinski lastnik Mark Cuban je obdržal 27 odstotkov delnic Mavericksov.
Od kod Adelsonovi ta strast do športnih aren, ni povsem znano. Toda dejstvo je, da je bil njen oče v Haifi nekoč lastnik več kinodvoran, ki so jih Judje med drugim pobrali nekdanjim palestinskim lastnikom, ko so morali leta 1948 bežati iz mesta. Morda prav od tod izvira del njene sle po bogatenju in navdušenja nad spektakli in vrhunskimi športnimi predstavami. Toda zdi se, da je nekaj te sle tudi v družini. Njen sin Matan je namreč junija lani v Izraelu kupil košarkarski klub Hapoel iz Jeruzalema.
Med kladivom in nakovalom
Luka Dončić se je tako zaradi spremembe v lastništvu kluba znašel med sila nenavadnim političnim kladivom in nakovalom. Miriam Adelson, ki financira klub in pobira dobičke, namreč po eni strani podpira brutalno genocidno politiko Benjamina Netanjahuja in ubijanje Gaze. V tej vojni je doslej umrlo že več kot 15.000 otrok. Najmanj pet tisoč študentov in nekaj sto profesorjev. In tudi ogromno mladih palestinskih športnikov, ki so zagotovo občudovali tudi košarkarje iz ameriške lige NBA.
Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar vozi v dresu UAE – Združenih arabskih emiratov.
Po drugi strani pa ta ista lastnica Mavericksov moralno in finančno podpira Donalda Trumpa, agresivnega, neotesanega primitivca in prevaranta, ki sega v roke malone vsem avtokratom in diktatorjem tega sveta. Od Izraela in Rusije do Madžarske in Severne Koreje.
Ni apolitičnega športa
Je v takšnem klubu sploh še mogoče igrati? Si je res mogoče zapirati oči pred politiko, ki jo podpira Miriam Adelson? Je to sploh etično? Morda bo kdo pri priči odgovoril, da politike in športa ne gre mešati. Res ne. A predvsem zato ne, ker sta šport in politika že tako dolgo tesno povezana (vsaj od nacističnih olimpijskih iger v Berlinu leta 1936 naprej, denimo), da ju še bolj res ni več mogoče preplesti. Že Ernst Bloch je denimo zapisal, da ni apolitičnega športa, kar drži kot pribito.
Zato morda ne bi bilo slabo, če bi Luka Dončić začel razmišljati o zamenjavi kluba. Denar namreč ne bi smel biti vse. Še zlasti ne zdaj, ko je kapital (skupaj s politiko) v današnjem "barbarskem športu", kot temu fenomenu pravi sociolog Marc Perelman, pravzaprav že zdavnaj "koloniziral telesa športnikov" in popolnoma uničil vrednote in ideale, na katerih naj bi družba – in z njo kajpak tudi šport – pravzaprav temeljila. Mnogi športniki v pohlepu po slavi in denarju teh zlorab preprosto nočejo videti. In javnost, ki zahteva spektakel, tudi ne.
Toda dejstva ostajajo. Kako torej igrati v klubu, kjer lastnica, peta najbogatejša ženska sveta, podpira ubijanje in pohabljanje otrok v Gazi? Kako je mogoče igrati nogomet v saudski državi, kjer dvor nekaznovano pobija kritike režima in zatira ženske? Kako je mogoče kolesariti z imenom države na majici, kjer ni demokracije in ne človekovih pravic?
Sla po spektaklu
Vse to je seveda mogoče predvsem zato, ker tudi šport postaja vir izjemnih dobičkov. Toda ob tem se pozablja, da so ti dobički produkt proizvodnih procesov, kot zapiše Lev Kreft, na dnu katerih je otroško delo, suženjsko delo, uporaba škodljivih materialov, goljufije pri športnih stavah, doping, ki ga podpira tudi farmacevtska industrija, in kajpak prekarno športno delo.
Javnost v sli po spektaklu tega ne vidi. Športne inštitucije in organizacije v sli po denarju tudi ne. Na potezi so torej športniki. Prihodnost športa, ki ga zdaj uničujeta tako kapital kot tudi politika, bo namreč v celoti odvisna predvsem od njih samih.
Siolov kolumnist Branko Soban.
