SiolNET. Siol Plus Kolumne
8,97

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Peking Violete Tomić in Roberta Goloba

8,97

termometer

Peter Jančič

Levica je ostala brez pomembnega člena velike voditeljske trojke s Televizije Slovenija. Na volitve se s svojima strankama še odpravljata nekdanja dopisnica TVS Tanja Fajon in nekdanji komik na TVS Marjan Šarec. Tretja znana "neodvisna televizijka" Violeta Tomić, ki je z Luko Mesecem z združevanjem ustvarila Levico, pa je izstopila. V težavah pa je celotna stranka, ker je Mesec zahteval posvetovalni referendum o vladnem predlogu nižanja dohodninskih obveznosti ljudi. Zdaj pa poskuša ta svoj lasten referendum preprečiti. Da ga bo podprl, je namreč napovedal premier Janez Janša, ki je za odločanje ljudstva hkrati z volitvami poslancev aprila. Da ne bo dodatnih stroškov. 

Z ustavnega sodišča sta SD Tanje Fajon in Levica Luke Meseca po vrhu ta teden dobili vprašanje, ali se še podpirajo ideje komunizma in ali se mu še klanjajo. Pred sodniki je predlog, da bi stranki ukinili, ker slavita z demokratičnim sistemom nezdružljiv totalitarni režim in revolucionarje, ki so pri nas odpravili temeljne svoboščine ljudi, kradli premoženje, morili in z državno represijo desetletja onemogočali politične konkurente.

Ko Peking demokracijam pridiga o demokraciji

Stranko, ki ne zna obsoditi zlorab v preteklosti, so že prepovedali v Romuniji. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je tamkajšnjim oblastem pritrdilo, da se pri skrajnežih, ki ne zmorejo obsoditi lastnih zločinov, to sme. 

klanjanja sd Novice Se bosta SD in Levica distancirali od klanjanja komunizmu?

Z odnosom do preteklosti je povezan tudi kraval ob izjavah Janeza Janše v intervjuju za indijsko televizijo, v katerem je govoril tudi o Tajvanu in ocenil, da bi Kitajska morala odgovarjati, ker je po odkritju koronavirusa ustavila notranje lete in promet iz province, kjer so odkrili okužbe, ne pa mednarodnih letov proti Italiji. In s tem k nam. Izjava o Tajvanu, ki je tudi v naši opoziciji sprožila veliko vznemirjenja, je bila takšna: "Če se bodo svobodno, brez prisile, vojaškega posredovanja, izsiljevanja ali strateškega goljufanja, kot se trenutno dogaja v Hongkongu, odločili, da bi bili radi del Kitajske, bomo to podprli. Če pa tajvansko ljudstvo želi živeti neodvisno, pa jih bomo podprli tudi pri tem." Ta intervju smo na Siolu objavili tako:

Janez Janša Novice Janša o koronavirusu: Kitajske oblasti bi morale odgovarjati za to #video

Tajvanska prestolnica Tajpej Foto: Reuters Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lijian se je na trditev, da smejo Tajvanci sami odločati o sebi, odzval z: "Vlada Ljudske republike Kitajske je edina legitimna vlada in Tajvan je nedeljiv del kitajskega ozemlja."

To je pač uradno mnenje Kitajske. Že dolgo. Tajvan je demokratična država. Kako je s Kitajsko, pa je Janša opisal s: "Težko je poslušati prestolnico države z enopartijskim sistemom, ki druge poučuje o demokraciji in miru po svetu." Kitajski državni mediji so sporočilo uradnega govorca dopolnili na podoben način, kot to pogosto pri nas počne opozicija v medijih, ki so ji podrejeni. Namesto da bi se pogovarjali o vsebini, torej o ideji, da bi Slovenija še poglobila gospodarske in kulturne stike s Tajvanom, kar počnejo številne države, gospodarska predstavništva ima na Tajvanu 19 držav EU, Slovenija še ne, so udarili z osebnim diskreditiranjem Janše.

Naši kitajski mediji

Kako spretni so s tovrstnimi novicami, je pokazala zgodba v Delu in na POP TV, kako bi naj Janševa vlada Madžarom prodajala najboljše slovenske hotele. Menda zaradi nekakšnih dolgov premierja. Delo, ki je največje podjetje na področju tiska, POP TV pa najbolj financirana komercialna televizija, sta kot Radio Eravan. Res se nekaj prodaja, a ne prodaja Janša ali vlada. So pa res zbankrotirano Savo, ki so jo zavozili levi tajkuni, stomilijonske dolgove pa smo jim sanirali davkoplačevalci, z leve nekoč prodali tujemu skladu York, ki že dolgo razmišlja o prodaji svojega deleža. A zgodba, da je Kul razprodal najboljše slovenske hotele, bi zvenela manj primerno pred volitvami. Premalo kitajsko. In se prikrije. 

Ivo Boscarol Pipistrel Foto: Pipistrel V Sloveniji so podjetniki, ki so povezani s Kitajsko, ob Tajvanu opozorili, da bi lahko imeli gospodarske težave. V šali bi lahko rekli, da še dobro, da ni več vlad Mira Cerarja in Marjana Šarca, ker bi nas sicer Kitajci lahko izsiljevali tudi z ustavitvijo gradnje drugega tira. A vsa podjetja ne poročajo o težavah. Ivo Boscarol je za Odmeve TVS povedal, da zaenkrat posluje brez problemov in da poslovne škode ne pričakuje. Dileme v ozadju pa so nam preprosto razumljive. Podobne bi bile, če bi šlo za Kosovo, za katerega bi Janša rekel, da ima pravico sam odločiti, ali želi biti del Srbije ali ne, da pa na Kosovu ne bomo odprli veleposlaništva, bomo pa skrbeli za dobre gospodarske in kulturne odnose, kot to že počnejo druge evropske države. Kosovo je nerazvit del Balkana, Tajvan super razvita država. Kitajska kot velesila tudi vse bolj. Opozicija pa bi zaradi izjave o Kosovu zahtevala razpravo v parlamentu o gospodarskih in političnih posledicah, češ da bodo Srbi prenehali kupovati slovenske izdelke in svoje izvažati k nam. In bi tudi sicer lahko bili hudi. Ker pač menijo, da je Kosovo Srbija. Ta položaj, če smo natančni, smo že doživeli. A država ni pokleknila za posle s Srbijo in ni izdala svojih načel. Vsi smo preživeli.

Zapleti ob Tajvanu in Kitajski so se dogajali, ko je rasla napetost med Zahodom in Rusijo ob Ukrajini in so diplomati poskušali preprečiti vojaški spopad, ki ga še nakazuje kopičenje ruske vojske na mejah Ukrajine. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu napovedal hiter in enoten odziv Zahoda in Nata. Prav lahko tudi vojaški, če povemo naravnost. Ko gre za Kitajsko, zaostrovanja niso tako huda, a pravila so v vseh teh primerih enaka kot že takrat, ko je Winston Churchill opozoril, da je imela njegova država ob Sudetih na izbiro vojno ali nečastno ravnanje. Izbrala je pot brez časti, dobila pa s tem vojno. Časi in razmere so danes drugačni, a posledice nečastnega ravnanja niso. Tistih, ki nimajo načel in se močno upogibajo, nikjer ne cenijo preveč. Ne v poslu in ne v politiki. Tudi Kitajci ne.

Luka Mesec in Violeta Tomić v manj turbulentnih časih Luka Mesec in Violeta Tomić v manj turbulentnih časih Foto: STA Je pa podrejanje včasih tudi pametno. V strankah. Tomićevo je ta teden odneslo, ker se ni bila pripravljena ukloniti stranki. Namesto v "kulturni" Ljubljani, kjer deluje množica nevladnih organizacij, so Tomićevi ponudili kandidaturo v "delavskem" Mariboru. V okraju Ljubljana Center je Tomićeva s 24-odstotno podporo pred štirimi leti za pet odstotnih točk prehitela Luko Meseca, ki je za Bežigradom in v okraju Moste Polje zbral 19 odstotkov. V Mariboru je za "vstajnika" Franca Trčka glasovalo le 16 odstotkov volivcev. Trček je iz Levice že pred časom prestopil k SD, kjer so nižje članarine za funkcionarje. Kot pred tednom tudi Željko Cigler, ki je še slabši rezultat dosegel v Celju. Tomićeva se je razhudila, ker jo kot nekdanjo glavno kandidatko Levice na ravni celotne Evrope zdaj pošiljajo v Maribor, ki ni Peking, kjer komunisti na volitvah vedno zmagajo. Želi si bolj kulturno mesto. Prestolnico.

Pravzaprav pa Tomićeva Levice ni povsem zapustila, v poslanski skupini ostaja in bo najbrž tudi še šefica odbora za kulturo, kar ji prinaša pomemben dodatek k plači, ki bo za številne poslance po aprilu dobilo dodaten pomen, če ne bodo znova izvoljeni. Nadomestilo, ki ga dobijo, ko ne morejo takoj najti dela po izgubi funkcije, po zakonu znaša 80 odstotkov plače ob koncu mandata. Z dodatki je višje.

Golob kot profiter KULa

Poslanci niso bogati kot Robert Golob, ki je politično moč prelil v funkcijo na vrhu državnega podjetja, ki prodaja elektriko državne nuklearke, in to podjetje razglasil za zasebno, da bi obšel omejitve, ki pri plačah veljajo za direktorje državnih podjetij, s čemer si je zagotovil zaslužke, o katerih lahko drugi šefi uprav le sanjajo.

Golob je največji zmagovalec časov, ko je državi vladal Kul. Kakšen fenomenalen dosežek mu je uspel, pokaže primerjava njegove plače s plačo predsednika uprave Petrola. Gen-I je bil do leta 2016 v polovični lasti Petrola. Petrol ni v večinski lasti države, ima pa država tudi v njem prevladujoč lastniški delež. Leta 2015 je imel direktor Petrola Tomaž Berločnik dvakrat višjo bruto plačo od Roberta Goloba. Po izstopu Petrola iz lastništva GEN-I je, ko je ta postal še bolj državni, plača Goloba poletela v nebo. Najbolj v letu, ko je oblast prevzel Marjan Šarec. Leta 2020 je Golob neto zaslužil 214.034 evrov, predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič pa neto 84.902. Krepko več kot pol manj. Podatka o bruto plači GEN-I v letnih poročilih za čas od začetka leta 2018 ne objavlja več. Saj veste, takrat je zavladal Marjan Šarec in so šle plače Genija v nebo.

Robert Golob Posel danes Golobova plača poletela po letu 2017
Lani je vlada Janeza Janše ta dosežek Goloba ogrozila, ker mu niso podaljšali mandata še za štiri leta. Za sanjski direktorski položaj se zdaj Golob bori na sodišču, hkrati pa ga za vsak slučaj, če mu ne bi uspelo, s pomočjo Kulu naklonjenih medijev pripravljajo za volitve. Sijajno plačo v državnem podjetju, če mu je sodišče ne podaljša še za nekaj let, si lahko spet zagotovi, če bodo spet vladali. Na način, kot je to plačo že dobil.  

Za razliko od Tomićeve pa si Golob zase zanesljivo ne želi po Kitajsko urejene prestolnice Peking. Znano je namreč, da na Kitajskem ni milosti za tiste, ki iz državnih podjetij vzamejo preveč zase.

Zaradi tega se Golob boji Janše.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin