SiolNET. Siol Plus Kolumne
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Komentar urednika

Ne po volitvah, po "popravcih" smrdi

10

termometer

Peter Jančič
Foto: Bojan Puhek

Kul koalicija je izborila teden brezdelja v državnem zboru. Vladajoče so presenetili pri glasovanju o dnevnem redu redne seje parlamenta. Zaradi bolezni je manjkal poslanec SMC Dušan Verbič, v dvorani ni bilo še dveh poslancev SDS in obeh predstavnikov narodnosti. Manjkal je tudi Samo Bevk iz opozicijske SD. Rezultat je bil 42:42. LMŠ Marjana Šarca je z belimi stoli takoj šla pred parlament. Na ulico. Tam so razglašali upor in ocenjevali, da je država pred predčasnimi volitvami. O predčasnih volitvah je govoril tudi šef poslanske skupine SD Matjaž Han. Časopis Delo, ki je lani prvi promoviral Jožeta P. Damijana kot mandatarja Šarčeve koalicije Kul, pa je izšel kar z naslovnico, na kateri so sporočali, da je zadišalo po predčasnih volitvah. 

To je bilo povsem mimo. Kot lani zgodba o mandatarstvu Jožeta P. Damijana. Damijan nikoli ni bil niti predlagan za mandatarja. Zavrnitev dnevnega reda pa ni razpustitev parlamenta in ne vodi v predčasne volitve. Tudi diši ne v to smer. Parlamenta poslanci sploh ne morejo sami razpustiti. Le predsednik republike ga lahko. Borut Pahor. A za to morata biti izpolnjena dva pomembna pogoja.

Na ulici 13 stolov iz volitev in en brez

Prvi je, da predsednik vlade Janez Janša (SDS) odstopi ali mu poslanci izglasujejo nezaupnico. Kot je lani januarja odstopil Marjan Šarec. Ali kot je nekoč nezaupnico državni zbor izglasoval takrat predsedniku vlade Borutu Pahorju. A o tem odloča predsednik vlade Janša. Ki ni storil ničesar takega. Obratno, v pogovoru z Igorjem Pirkovičem na TV3 je opozoril, da bi bilo sprožanje predčasnih volitev neodgovorno, ko ravno prevzemamo predsedovanje EU. Opozicija ne more odstopiti kot šef vlade. Opozicija ni šef vlade.

LMŠ

Tudi odstop ali nezaupnica še ni dovolj za predčasne volitve. Pokazati se mora še, da v treh krogih poslanci nikakor niso sposobni najti novega predsednika vlade, ki bi sestavil novo vlado. Kakšnega Karla Erjavca. Pred letom so po odstopu Šarca takoj našli Janšo. V prvem poskusu je bil izvoljen. In ni bilo predčasnih volitev, ki jih je Šarec takrat poskušal izsiliti z razstrelitvijo lastne vlade.

Slabo je premislil. Skočil je v bazen brez vode. Tudi ta teden je bil bazen prazen. Niti dišalo ni po vodi.

Prihod Šarčevih s 14 stoli na ulico pa je bil tudi smešen. Na volitvah so volivci LMŠ dodelili 13 sedežev. Dodaten sedež ni od volivcev. Tega so dobili drugače. Iz ulice je. Ukradli so ga, bi rekli po domače. Kar je za slovenski parlament običajno. S prestopom Janija Möderndorferja iz SMC k LMŠ. Möderndorfer je s svojimi rekordno pogostimi prestopi simbol prestopnikov. 

Povrhu je bila zrušitev redne seje parlamenta avtogol za LMŠ, ker so s tem preprečili razpravo o ustavni obtožbi, ki so jo sami zahtevali, čeprav je znano, da nimajo večine in da politizirajo in poskušajo le nabirati politične točke. Teden pozneje, kar so dosegli, bo zanje le še slabše. Glavni očitek obtožbe je namreč, da je premier Janez Janša zagotovil premalo cepiv.

A cepljenje zadnje tedne hitro poteka. Težava zdaj ni dostopnost cepiv, predvsem je, kako prepričati del ljudi, da bi se cepili.

Povrhu se kljub trudu opozicije z množičnimi javnimi zborovanji zaradi cepljenj in drugega letnega časa znižuje število na novo okuženih. A v Evropi še izstopamo. V slabo smer. Drugod, kjer opozicija z nasprotovanjem ukrepom za omejevanje epidemije ni na vso moč rušila vlade, so boljši. 

Tega v LMŠ niso najbolje premislili.

Še manj je jasno, kaj je opozicija z miniranjem redne seje pridobila, ko je onemogočila izboljšanje položaja za hudo bolne otroke in njihove starše ali izvolitev že sedanjega evropskega sodnika Marka Ilešiča, ki bi ga, če bi bil sodnik v Sloveniji, že upokojili. Rojen je leta 1947. Če bodo še dolgo zavlačevali, bo že zelo v letih tudi za Evropo.

Ivan Hršak Novice MVK o gostinskem poslu Židana z NZS in o privilegiranem sodniku Ilešiču

Ta teden ni dišalo po predčasnih volitvah. Smrdelo je po ceneni propagandi. In po "popravcih" z izrednimi sejami, na katerih bodo poslanci ta teden poskusili popraviti tisto, kar so zavozili prejšnji teden. Popravni izpit bo to tudi za vladno stran, ki bo poslej morala paziti pri glasovanjih o dnevnih redih in najti pot, kako zamenjati Igorja Zorčiča (nepovezani) z vrha državnega zbora, ker bodo sicer težave. Kot so bile že z zrušenjem redne seje prejšnji teden.

Zorčič se ni vzdržal. Bil je proti dnevnemu redu redne seje, ki ga je po usklajevanjih sam predlagal.

Tudi ob Zorčiču bo "popravec". V prvem poskusu je koaliciji odstavitev spodletela. Za en glas.

Prvo pomembno odločanje parlamenta prihodnji teden pa ne bodo ti popravni izpiti. Svet gre naprej in rušitelji ne počivajo. Najprej bodo poslanci določali datum referenduma. Prvega v tem mandatu. O manjših popravkih zakona o vodi. Izvedba bo stala štiri milijone evrov.  Referendum je Aljoša Petek, ko je v parlament prinesel podpise, opremil s propagandnim sporočilom, da vlada ogroža jamstva, ki pri nas varujejo ustavno pravico do pitne vode. Iz vlade mu odgovarjajo, da proti čisti vodi z referendumom delajo nasprotniki popravkov zakona. 

S tem referendumom voda v nobenem primeru ne bo nič bolj in nič manj pitna ali čista. To napihujejo.

Je kot zgodba o predčasnih volitvah, na katere nič ne kaže, ali o mandatarstvu Jožeta P. Damijana, ki ga ni bilo. Na referendumu tudi ne bomo odločali o vladnih odločitvah, kot to ocenjuje Petek. Odločali bomo o popravku zakona o vodi, ki ga je določil državni zbor.

Če pobudnikom uspe, bo še naprej veljala dosedanja ureditev, ki ni epohalni dosežek pri varovanju pitne vode in ki ni nastala po spremembi ustave, da bi zagotovili neka jamstva.

O tem vam lažejo, da se kar kadi. Propaganda pač.

Če je v spremembi zakona res kaj neustavnega, pa za to tudi ni potreben referendum za štiri milijone. Neustavnosti odpravlja ustavno sodišče in ne referendumi.

Namen referenduma je političen. Ob uvodu v kampanjo bodo z njim z leve poskušali, če bo le mogoče, zamajati vlado. Zadnjemu pobudniku referenduma je to uspelo. Zaradi neumnosti tiste vlade.  

Zadnji referendum je zrušil vlado

Do zadnjega referenduma je prišlo, ker je Vili Kovačič junija 2017 v parlament prinesel 48.042 podpisov za referendum o drugem tiru. Aljoša Petek jih je ta teden 48.479.

Kovačič je s podpisi dosegel kar dva referenduma o drugem tiru. Čeprav sta bila oba, ker je prepričal premalo volivcev, neuspešna, je Miro Cerar zaradi zapletov odstopil.

Kovačiču je uspelo, kar že več kot leto dni neuspešno poskuša Marjan Šarec s svojimi partnerji, torej s SD Tanje Fajon, Levico Luke Meseca, SAB Alenke Bratušek in zadnje čase še nepovezanimi poslanci, ki imajo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.

Izredne volitve so bile, ker je vrhovno sodišče odločilo, da mora država ponoviti referendum zaradi goljufanja vladne koalicije SMC, SD in DeSUS v kampanji. Za kampanjo so si iz državnih rezerv dodelili sto tisoč evrov, ki jih druga stran, ki je bila proti, ni imela. Rezultat dveh referendumov je bil takšen:

 

Goljufali so v Cerarjevi vladi s pomočjo popravka referendumskega zakona vlade iz časov vlade Boruta Pahorja, s katerim si je ta omogočila "črpanje" denarja. V tem so politiki mojstri. Še posebej v SD, ki je že takrat imela velikanski minus v strankarski bilanci. Ki ga imajo, edini, še danes. Takrat je glavni piarovec vlade SD, ki je danes urednik na Dnevniku, Darijan Košir, s to novostjo plačeval nastope v nenavadnih spotih celo lepotički Urški Čepin. Simbolično je bilo v ozadju slabih sto tisoč evrov.

cepin referendum

Člen, ki je "čepinasta" plačila omogočal, je ustavno sodišče ob referendumu o drugem tiru razveljavilo, vrhovno sodišče pa odredilo ponovitev referenduma.

Takšne neumnosti, da bi vzela denar iz državnih rezerv za kampanjo le zase, tokratna vlada zanesljivo ne bo naredila. Če bi, bi jo veliki mediji razstrelili. Vlade Mira Cerarja niso niti kritizirali. Molčali so. Bila je njihova.

To je bil eden od razlogov, da se je končalo s sramoto na sodišču in da je na koncu v Šarčevi vladi odmev te afere zaradi astronomsko preplačane makete drugega tira odnesel še Jureta Lebna, ki se nam v teh dneh predstavlja kot velik ekolog z najnovejšo stranko. Kot še številne stranke, ki so opazile vzpon levih strank v Nemčiji in že nekaj časa poskušajo ujeti trend.

Že nekaj časa v zeleno zavijajo SD, Levica, SLS, SMC ...

 

jure leben ob maketi Foto: vlada

Ob vseh zelenih "presenečenjih", menjavah parlamenta z ulico, prestopih in izdajah pa je dobro spomniti, da dolgoročno te ne koristijo vedno rušiteljem in da ni nujno, da bodo volivci držo rušenja države in skupnega dobrega nagradili.

To je nekoč okusil Janez Kocijančič, ko je s SD (takrat še z drugim imenom) pred volitvami izstopil iz vlade Janeza Drnovška, a so volivci potem na volitvah njegovo stranko kaznovali. In dobili smo vlado med Janezom Drnovškom in Marjanom Podobnikom.

SD pa v opoziciji.

In ni bil edini tak primer v zgodovini. 

Rušenja in izdaje so popularne. Rušitelji in izdajalci niso.

In ne pomaga jim niti, če razglašajo, da so nenadoma zelene barve kot kakšni marsovci in za najbolj pitno vodo, ki je na srečo v državi ne manjka.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 49
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin