Kraljična črno-belih polj je pri 14 letih postala svetovna prvakinja

Svetlolasa 14-letnica Laura Unuk, ki bi jo na podlagi manekenskih fotografij zlahka uvrstili med pretendentke za kak lepotni naslov, je pred dnevi v Južni Afriki postala svetovna šahovska prvakinja v kategoriji do 16 let.

Realni cilj ali zgolj pobožna želja mlade šahistke, ki ji pripisujejo same nadpovprečne lastnosti, kot so zbranost, preudarnost, discipliniranost in zrelost? "Pravzaprav je bila zmaga zame bolj želja in je nisem pričakovala, a glede na to, da sem tja prišla kot 3. nosilka na turnirju, sem vsekakor imela možnosti za uspeh," je nekaj dni po vrnitvi z zanjo že četrtega svetovnega prvenstva po številnih medijskih obveznostih in čestitkah končno bolj na polno zadihala mladenka iz Novih Jarš.

Tako kot njene vrstnike jo jutri čaka nov šolski dan. Brez dvoma bo naporen. Če ne zaradi čestitk, pa prav gotovo zaradi učne snovi, ki jo bo v prihodnjih dneh treba nadoknaditi. Enajst dni, v katerih je v enajstih partijah, ki so trajale v povprečju med štirimi in petimi urami, pometla s tekmovalci iz 95 držav, za gimnazijsko snov ni mačji kašelj.

Šahistka v športnem razredu Laura obiskuje 1. letnik bežigrajske gimnazije, kjer je na tamkajšnjem športnem oddelku edina iz šahovskih vrst. "Sošolci so me na začetku kar malo čudno gledali," prizna. "Večina se jih namreč ukvarja s košarko, plavanjem, judom, nogometom, tudi gimnastičarji so vmes, potem pa jaz s svojim šahom. Upam, da me zdaj ne bodo več čudno gledali," z nasmeškom razlaga varovanka (prav tako) mladega šahovskega velemojstra Mateja Šebenika.

Korak do popularizacije slovenskega šaha O skokoviti priljubljenosti šaha v Sloveniji si ne dela iluzij. Zaveda se, da bo za popularizacijo šaha pri nas moralo preteči še precej vode. "Menda so po TV včasih predvajali oddajo Šah in šport," pripomni. Morda je prav njeno pogosto pojavljanje v medijih v zadnjih dneh eden konkretnejših korakov v to smer.

Morda celo znak približevanja fenomenu norveškega čudežnega dečka, 22-letnega šahista Magnusa Carlsena. Ta ima poleg izredno uspešne šahovske tudi manekensko kariero, s svojo pojavo pa je ogromno prispeval tudi k popularizaciji šaha.

Prva partija na dedkovo željo Svojo prvo partijo šaha je odigrala pri osmih letih. Dedek je potreboval soigralca, pa je poskusila. "Na začetku sem samo premikala figure, nato pa mi je postalo všeč. V 3. razredu sem se vpisala v šahovski krožek in tam se je začelo. V Novih Jaršah je šah zelo priljubljen." En uspeh rodi naslednjega, apetiti naraščajo in preden se zaveš, si pri 13 letih državna šahovska prvakinja med članicami (!), pri 14 letih pa svetovna prvakinja v kategoriji do 16 let, kot se je to zgodilo mladi Lauri.

Svetlolaso dekle trenira od tri- do štirikrat tedensko po tri ure s trenerjem, preostale dni poteze preigrava sama oziroma si partnerja poišče v obliki računalnika, za boljšo kondicijo, ki je tudi pri šahu pomembna, pa teče in telovadi.

Bodoča velemojstrica? Če jo vprašate danes, bi v nasprotju z vrstniki brez pomisleka odgovorila, da si želi postati velemojstrica. Tam je delo, ki ga obožuje, in nekoč tudi bel kruh.

"Za zdaj sem največ zaslužila z zmago na državnem prvenstvu, okrog tisoč evrov, na svetovnem prvenstvu pa sem poleg plakete dobila še računalnik. Zasledila sem, da so na največjih turnirjih nagradni skladi res visoki, zmagovalci lahko dobijo tudi do 25 tisoč evrov, kar res ni malo," se zaveda šahistka, ki odstopa od večine stereotipov, ki jih laiki gojimo o šahistih. Da so stari, togi, dolgočasni in podobno.

Da, šahovski svet je dobil novo zvezd(n)ico!