Kitarist, ki glasbenim šolam napoveduje konkurenco

V Kranju se rojeva nova glasbena šola. Njen pobudnik je Janez Šter, ki že leta otroke in tudi odrasle poučuje kitaro, že nekaj časa pa sanja tudi o svoji glasbeni šoli. Zdaj sanje počasi tudi uresničuje.

Videl ogromno potenciala Glasba Janeza spremlja že od otroštva, ko so ga starši vpisali v klasično javno glasbeno šolo, kjer se je najprej učil klavirja, pozneje kitare. Na ravni nižje glasbene šole se je njegova tako imenovana "uradna" glasbena izobrazba končala, nato je novo znanje in stile iskal pri različnih kitaristih.

Ves čas je bil aktiven tudi v različnih glasbenih zasedbah, ki so jih sestavili s prijatelji, trenutno v skupini The Tide. Zelo zgodaj je svoje znanje začel deliti tudi drugim. "Ker sem znal nekoliko več kot prijatelji, kolegi ali znanci, sem jih malo učil," se prvih korakov po pedagoški poti spominja Janez.

Bolj resno se je učiteljskega "poklica" lotil, ko je kot študent moral zaslužiti za preživetje in je začel poučevati pri zasebnih glasbenih šolah, a je hitro stopil na lastno pot.

"Takrat sem videl ogromno potencialov, kako bi sam lahko naredil bolje. Vedno, ko se nečesa lotim, namreč izhajam iz tega, da sam naredim bolje kot drugi, naj bo to priprava nastopa, plakata, programa …," pojasnjuje Janez.

Nesojeni elektrotehnik Kot otrok sicer ni razmišljal o samostojni poti. Po končani gimnaziji se je vpisal na študij elektrotehnike, ki pa ga nikoli ni posebno zanimal. Po polletni praski je ugotovil, da to res ni zanj in študija niti ni poskusil zaključiti.

V želji po več glasbene izobrazbe se je pripravljal na sprejemne izpite na konservatoriju za glasbo v Celovcu, a se iz finančnih razlogov za nadaljnje šolanje ni odločil, temveč je začel intenzivno poučevati. In rodila se je želja po lastni glasbeni šoli.

Ko se rodi Glasbosned Pred tremi leti je odprl samostojno podjetje, iz vizije po odprtju glasbene šole je s pomočjo prijateljev našel tudi inovativno ime Glasbosned. Z reklamo "od ust do ust", za katero pravi, da je še vedno najboljša in najbolj zanesljiva, si je ustvaril dobro ime.

Prvi dve leti je bil sam in je učil le kitaro, lani se je Glasbosned razširil še na klavir, harmoniko in vokal. Letos so programu dodali bobne, kljunasto flavto, bas kitaro in kontrabas ter glasbene urice za najmlajše in band coaching.

"Postavili smo program, zdaj je na vrsti promocija. Zaživela je spletna stran in facebook profil, natisnili smo plakate, letake … Pri tem so mi v veliko pomoč prijatlji fotografi, oblikovalci, oblikovalci spletnih strani ... Pričakujem oziroma upam, da bomo prihodnje šolsko leto že lahko rekli, da imamo glasbeno šolo," pravi Janez. Učitelji so učencem zelo dostopni, jim ponujajo poučevanje na domu, da starši niso obremenjeni s prevozom, sicer pa so prostore dobili tudi na eni osnovni šoli ter v enem izmed javnih prostorov v Kranju.

Ekipa mladih in zagnanih Ekipo Glasbosned poleg Janeza sestavlja šest učiteljev, vsi aktivni glasbeniki. "Ko sem razmišljal o sodelavcih, sem ves čas imel v mislih, da mora, kdorkoli bo sodeloval z mano, biti dober pedagog, ki zna delati z otroki, ter da se z glasbo tudi aktivno ukvarja."

Ne uči jih sto let stare glasbe, temveč tudi to, kar se vrti po radiu Sprejemnega izpita tako kot v večini zasebnih šolah ni, sploh Janez meni, da je posluh oziroma talent le majhen del uspeha. Bolj je pomemben trud. "Znano je, da je posluh le od tri do pet odstotkov uspeha, da postaneš vrhunski glasbenik, potrebuješ deset tisoč ur redne in kakovostne vaje. To pomeni deset let vsak dan po tri ure vaje."

Da se otrok vsaj približa temu idealu, je Janezu pomembno, da se bo učenec z veseljem učil in preigraval vedno iste stvari. "V klasičnih glasbenih šolah imajo zelo zahteven program, učijo se skladbe, ki so stare vsaj sto let. Otrok ima težko motivacijo za učenje," je prepričan Janez. Sam zato program zelo prilagaja otrokovim željam in da jih uči skladb, ki so danes aktualne, so sodobne in kvalitetne ter s katerimi bo otrok lahko navdušil svoje vrstnike.

Da je pošteno tudi do staršev kot plačnikov, se že ves čas trudi, da ima ne le ustrežljiv in prijazen, temveč tudi korekten in avtoritativen pristop ter da otrok na koncu tudi pokaže rezultate. S tem namenom dvakrat letno pripravijo tudi nastop, kjer se Janez posebej potrudi, da ne gre za dolgočasen dogodek, temveč želi narediti zabavo, kjer uživajo vsi, tako nastopajoči kot poslušalci.

In zanimanje? Kljub krizi Janez opaža, da zanimanje je in da so starši pripravljeni otrokom izpolniti željo po igranju inštrumenta: "Do zdaj upada ni bilo, prav nasprotno, odkar smo začeli delati z več učitelji, je vedno več zanimanja." Kar Janeza navdaja z optimizmom.