Jekleni David, ki je pometel s "krili" življenja

David Pleše, državni prvak v sprint in olimpik triatlonu ter slovenski triatlonec leta 2013, se je teka na "krilih" življenja lotil v dobesednem slogu, "prišel, videl in zmagal". Tekaške preizkušnje Wings For Life World Run, na kateri so tekači bežali pred zasledovalnim vozilom, se je namreč udeležil brez velikega pompa, nekako mimogrede.

V okviru triatlonskih priprav v Sloveniji – zaradi recesije jih pot ni vodila kam dlje – bi moral namreč v Kranju trenirati kratke intenzivne teke, pa si je raje izprosil nekoliko daljši tek in se udeležil premierne izvedbe globalnega simultanega teka Wings For Life World Run. Hkrati je, kot je pripovedoval ob prihodu na štartno izhodišče teka na Kongresnem trgu, kjer se je pred fotografe ponosno postavil s kristalnim pokalom, ki ga bo spominjal na lokalno zmago, v rokah, tekel še za tiste, ki teči ne morejo.

Že po 30 kilometrih je imel teka vrh glave, a je vztrajal še enkrat toliko

Čeprav je priznal, da je imel teka že po 30 kilometrih vrh glave, saj se je zavedal, da bo na račun regeneracije plačal visok davek, pa je 190 centimetrov visoki Velenjčan vztrajal, dokler na progi ni odpadel še zadnji tekač.

Kot zmagovalec slovenske etape globalnega teka Wings For Life World Run si je poleg pokala prislužil še prav posebno nagrado, sam bo namreč lahko izbiral, kje bo prihodnje leto, 3. maja 2015, pretekel tek na "krilih" življenja. In če bi obveljala želja, ki jo je izrekel v trenutkih po prihodu v cilj, bi bila to daljna Avstralija …

Pozimi na Floridi, v preostalih letnih časih najraje v Velenju

Plešetu je tujina tako ali tako blizu. Zime že po ustaljeni praksi preživlja pri bratu, ki živi in dela na Floridi v ZDA, kjer ima pozimi, tako kot v preostalih letnih časih v rodnem Velenju, idealne razmere za trening triatlona. Pa še možnost brezplačnega bivanja, podobno kot doma, kjer sta mu starša v veliko pomoč. Oče ga zmasira po zahtevnih treningih, kadar trenira tek, z njim kolesari, mama skuha kosilo, opere perilo in podobno.

V triatlon se je zaljubil prek TV-ekrana

David Pleše, v mladosti zagrizen obiskovalec fitnesa, ki je treniral vse mogoče športe, razen nogometa, se je v triatlon zaljubil leta 2004. "Pred televizorjem sem spremljal triatlonsko tekmo na olimpijskih igrah v Atenah in zdelo se mi je, da je to nekaj, v čemer bi se lahko preizkusil tudi sam," je pred kratkim povedal za Sportal.

"Ker glede plavalne forme nisem vedel, pri čem sem, sem pred svojim prvim triatlonom na fakulteti za šport v enem kosu preplaval 1500 metrov, kolikor znaša plavalna razdalja na olimpijskem triatlonu, in ko sem se prepričal, da zmorem, sem se takoj prijavil na triatlon Bled," je svoje začetne korake v svetu triatlona razkril širokopleči triatlonec, ki priznava, da mu plavanje še danes povzroča preglavice.

Svoj prvi olimpik triatlon je z zlomljeno gonilko na kolesu premagal v času dveh ur in 42 minut, danes je njegov rezultat manj kot dve uri.

Glavna cilja letošnje sezone: evropsko prvenstvu in naskok na Havaje

Čeprav je skromen in pravi, da nima nikakršnih materialnih zahtev, pa so njegove ambicije vse prej kot skromne. Septembra bo na evropskem prvenstvu v nizozemskem Almereju poskušal mešati štrene najboljšim, skušal pa bo zbrati tudi zadostno število točk, ki bi ga znova popeljale med elitno skupino 50 profesionalnih triatloncev, ki imajo čast nastopiti na svetovnem prvenstvu v ironman triatlonu na Havajih, kjer se tekmovalci spopadejo s 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometri kolesarjenja in 42,2 kilometra teka. Napake pri prehrani, ki ga je lani stala višje uvrstitve, zagotovo ne bo več ponovil.

Ria se ne bi branil, a možnosti za kvalificiranje so pičle

Povsem logično je, da se ne bi branil niti nastopa na prihodnjih olimpijskih igrah v Riu – prejšnje so se mu tudi zaradi poškodbe petnice izmuznile –, a se zaveda, da so njegove možnosti za uvrstitev na igre bolj pičle, saj se je zaradi slabšega plavanja in dragih štartnin namesto na krajše olimpik razdalje preusmeril na dolge triatlone.

Kmalu prvi testi njegove pripravljenosti

Plešeta, ki mu pri treningih pomagata selektor Slovenske triatlonske reprezentance Francesco Fissore in mentor Uroš Velepec, sicer trener slovenske biatlonske reprezentance, za njegov plavalni napredek pa skrbi Jure Primožič, prvi testi trenutne pripravljenosti čakajo že 23. maja, ko se bo v avstrijskem St. Pöltenu udeležil polovičke ironmana, že dober mesec pozneje pa ga v Celovcu čaka še ironman. Na obeh tekmah bo začel zbirati točke, ki mu lahko prinesejo ponovitev lanskoletne izkušnje na havajskem ironmanu. "Šele po teh tekmah bom videl, kam spadam na svetovni lestvici," pravi Pleše.

Profesionalec v teoriji in rekreativec v praksi

David Pleše si tekmovalni triatlonski tempo želi zdržati še najmanj deset let, nato bi presedlal med trenerje, verjetno prej v tujini kot na domačih tleh.

Pravi, da čeprav je njegova rekreativnost prerasla v profesionalizem, o profesionalizmu v pravem pomenu besede v Sloveniji ne more govoriti, saj se s triatlonom še vedno ne more preživljati, kar je denimo pri vrhunskih triatloncih v Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA stalna praksa. Do nadaljnega bo moral računati kar na sponzorsko pomoč, morda tudi na zaposlitev v športni enoti Slovenske vojske, sicer pa ... še dobro, da je skromen.