Gluhi teniški igralec, ki je prvak postal pri 12 letih

Marino Kegl ni kegljač, ampak teniški igralec. Zdaj osemnajstletnik iz Murske Sobote se je rodil popolnoma gluh. S tenisom se je začel ukvarjati pri osmih letih. Začetki so bili težavni, saj je imel zaradi svoje hibe preglavice z orientacijo, eksplozivnostjo ter občutkom za prostor in ravnotežje. Sprva je vadil enkrat tedensko, nato se je vključil v teniški klub. Po ne ravno navdušujočih začetkih med slišečimi sta z očetom Darkom, sicer glasbenikom, ki se je povsem posvetil sinovi karieri, delala dodatne vaje in posebej trenirala še enkrat toliko, kolikor je vadil v klubu. Njegovi aduti so postali vid, predvidevanje, opazovanje, intuicija.

Prvi rezultati so prišli čez štiri leta in Marino je pri le dobrih 12 letih prvič postal teniški državni prvak med gluhimi. Zdaj vadi petkrat na teden v Mariboru v najuspešnejšem slovenskem klubu ŽTK. Tja se z očetom, nekdanjim namiznoteniškim igralcem in košarkarjem, ki je opravil trenersko šolo in je eden njegovih trenerjev, vsak dan vozi 60 kilometrov v eno smer.

Pokroviteljstvo mame in babice Marinov teniški proračun znaša 25.000 evrov letno, velika večina teh sredstev pride iz družinske malhe. Glavni "pokroviteljici" sta mama in babica. Na pomoč so priskočili tudi dejanski sponzorji, ki imajo razumevanje za kariero gluhega teniškega igralca in pomagajo z opremo. V družini Kegl so zadovoljni, da je Marino kot vrhunski športnik mednarodnega razreda prejel olimpijsko štipendijo. Vseeno morata z očetom s sredstvi ravnati izjemno skrbno, zato turnirje izbirata tudi po oddaljenosti. Več kot 700 kilometrov oddaljene izzive si namreč težko privoščita. Skupni seštevek prevoženih kilometrov se na letni ravni giblje med številkama 40.000 in 50.000.

Osvojil vse turnirje, ki se jih je lotil Marino ima svoj klub tudi v Avstriji, kjer ga izjemno spoštujejo. Na svetovni teniški lestvici gluhih je uvrščen na 15. mesto, na slovenski splošni teniški lestvici, kjer so seveda razvrščeni vsi slišeči teniški igralci, pa je 34. Njegova goreča želja je osvojiti prvo ATP-točko. Vseeno si visokih ciljev ne postavlja. "Cilji hodijo z njim," pravi oče Darko, prevoznik, trener, prevajalec in še marsikaj. Na leto Marino odigra okrog 250 dvobojev s slišečimi in gluhimi, od tega jih dobi več kot polovico. Lani se je udeležil petih turnirjev gluhih in slavil na vseh. Do zdaj je osvojil 22 mednarodnih članskih turnirjev gluhih, je aktualni evropski mladinski prvak posamezno in v mešanih dvojicah. Na evropskem članskem prvenstvu je osvojil peto, na olimpijskih igrah pa deveto mesto. Enak dosežek mu je uspel na svetovnem ekipnem prvenstvu gluhih. Postal je tudi najboljši slovenski športnik med gluhimi v letu 2013. Pred kratkim je na ekshibicijskem dvoboju dvojic združil moči z nogometnim selektorjem Srečkom Katancem.

O njem poje pesem "Marino je na teniški zemljevid gluhih vrisal Slovenijo," je oče upravičeno ponosen. Marinu je posvetil tudi pesem, ki jo lahko poslušate na spodnjem posnetku. Darko je, čeprav je pustil službo, z Marinom pravzaprav začel niz novih karier. Postal je teniški trener, sodnik, naučil se je češčine in slovaščine, ki mu koristita na turnejah v tujini. Vsekakor zanimiva in navdihujoča zgodba družine Kegl, ki lahko postane smerokaz volje in vztrajnosti.

Pesem, posvečena Marinu Keglu, z naslovom Marino:

Avtor pesmi: Drafi Deutscher Besedilo: Marko Kočar in Darko Kegl Aranžma: Dušan Zore