Prijatelji pokojnega Jureta Breceljnika zbirajo sredstva za dojenčico Elo

Splet je pred dnevi preplavila informacija o Juretovem izzivu za pomoč šestmesečni deklici Eli, v okviru katerega so islandski prijatelji znanega fotografa, režiserja in scenarista Jureta Breceljnika, ki je julija letos nenadoma umrl, v zahtevnih razmerah splezali na štiri vrhove v Kamniško-Savinjskih Alpah.

S tem so opozorili na dobrodelno akcijo, s katero zbirajo sredstva za njegovo hči Elo in njeno mamo, nekdanjo vrhunsko športno plezalko Natalijo Gros, ki sta dobesedno čez noč ostali brez njune glavne opore, zavetja, vira varnosti … in brez prihodkov.

Ker bosta dekleti zdaj (bolj) sami pluli skozi življenje, kjer je – hočeš nočeš – denar še kako pomemben dejavnik, so se številni njuni prijatelji organizirali in začeli niz humanitarnih akcij, v okviru katerih poteka zbiranje denarja za dojenčico Elo.

Dva od načinov, kako ji lahko pomagate, sta donacija prek transakcijskega računa Rdečega križa Ljubljana ali zbiranje sredstev prek spletne strani www.youcaring.com.

Doniranje prek youcaring.com poteka le še jutri (29. 10. 2015).

Kot kaže, bodo cilj, ki so si ga zastavili, to je sedem tisoč evrov, dosegli, saj je na račun do danes priteklo nekaj več kot 6.700 evrov.

Kot je zapisano na spletni strani ljubljanskega Rdečega križa, kjer je odprt transakcijski račun za šestmesečno deklico, Jure Breceljnik ni bil življenjsko zavarovan, zato sta se Ela in njena mama znašli v težkem finančnem položaju, v kateri bremena posojila za njun dom, vzdrževanja hiše, tekočih stroškov z vrtcem, ki ga bo obiskovala Ela, padejo nanju.

Za spomin na šest vrhov

Juretovi prijatelji se trudijo, da bi na spomin in akcijo zbiranja sredstev za pokojnega fotografa, ki je bil izbran tudi za EMZIN-ovega fotografa leta in je svoja dela razstavljal na več kot stotih fotografskih razstavah, in režiserja, ki je posnel tudi dokumentarna filma Magnezij in čokolada ter Divji, opozorili tudi drugače.

Lep primer je posebna spominska alpinistična odprava, ki so si jo zamislili in v družbi slovenskih alpinistov izvedli Juretovi prijatelji z Islandije. Stefnir Gíslason, Arnar Páll Gíslason, Sigurður Bjarni Sveinsson in Arnar Gauti Markússon so se 18. oktobra letos lotili posebnega alpinističnega podviga z imenom Jure's Challenge – helping Baby girl Ela, 6 months old. Načrtovali so vzpon na šest vrhov v Kamniško-Savinjskih Alpah v enem samem dnevu. Zaradi zimskih razmer so se sicer morali zadovoljiti s štirimi, a so dosegli svoj namen.

Opozorili so na akcijo zbiranja pomoči.

Ta še vedno poteka in bo družinico vsaj delno razbremenila hudega finančnega bremena.

Objavljamo pismo, ki je objavljeno na spletni strani Rdečega križa – Območnega združenja Ljubljana:

Moje ime je Ela.

Stara sem dobre pol leta in sem pred mesecem in pol za vedno izgubila svojega očija.

Umrl je iz danes na jutri, nič hudega sluteč se 16. julija zjutraj ni več prebudil.

Bil je človek poln idej, vizije, ljubezni in strasti do življenja, fotografiranja in snemanja. Tako rad me je imel, ob njem sem se počutila kot njegova mala princeska. Nežno me je vzel v svoje naročje, me nasmejal s svojimi šalami, me navihano pogledal v oči in me toplo poljubil na čelo. V njegovo življenje sem prinesla nov smisel in mir. Zdaj sva z mamo ostali sami. Najinega očija ni več z nama, z njim sva izgubili trdno oporo, tolažbo, občutek varnosti in najinega največjega zaveznika. Ko se zjutraj zbudim, ga iščem z očmi, da bi se mu nasmehnila, da bi ga razveselila, a ga ne najdem. Žalostna sem, žalostna, ker se ga ne bom spomnila, ker sem ga imela ob sebi tako majcen del svojega življenja. Nikoli ga nič ne bo moglo nadomestiti, za vedno bo moj oče, moj angel varuh, ki me zdaj čuva od zgoraj.

Moje življenje je postalo drugačno. Zdaj zame skrbi le moja mama, ki je trenutno še na porodniški, a že opravlja delo dveh staršev. Oči žal ni bil življenjsko zavarovan, zato sva se z mamo znašli v težkem finančnem položaju, kjer bremena posojila najinega doma, vzdrževanja hiše, tekočih stroškov z vrtcem vred, kamor bom kmalu odšla, padejo nanjo. Tako prosiva vse ljudi dobrega srca, vsa podjetja, ki nama želite pomagati z zbiranjem sredstev, da nama vsaj malo olajšate življenje, da bo moja mama lahko imela več časa in pozornosti zame v teh težkih trenutkih, namesto da jo pestijo finančne skrbi. Zdaj mi ostaja le ona in potrebujem jo še bolj kot kadarkoli prej.

Vsake pomoči bova iz srca veseli. Iskrena HVALA.

Ela