SiolNET. Posel danes Finance
9,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bo VZMD ponudilo rešitev 240 tisoč lastnikom kmalu ukinjenih registrskih računov?

9,58

termometer

Ljubljanska borza
Foto: Ana Kovač

Medtem ko borznoposredniške hiše lastnike brezplačnih registrskih računov intenzivno nagovarjajo k odprtju plačljivih trgovalnih računov, v Vseslovenskem združenju malih delničarjev obljubljajo rešitev za male delničarje, ki se jim prodaja delnic ne bi obrestovala.

Lastniki brezplačnih registrskih računov, odprtih pri Klirinško depotni družbi (KDD), na katerih so imeli shranjene delnice iz certifikatov, ki so jih pridobili v času lastninskega preoblikovanja podjetij, se morajo do konca leta odločiti, kaj bodo naredili s premoženjem.

Zaradi uskladitve slovenskega plačilnega sistema z evropskim bo KDD namreč z novim letom brezplačne registrske račune ukinil. Fizične osebe bo o spremembah obvestil predvidoma v drugi polovici septembra.

Imajo Slovenci na brezplačnih računih res za milijardo evrov delnic?

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) skupno vrednost teh delnic ocenjujejo med eno in dvema milijardama evrov.

A ob tem poudarjajo, da gre v veliki večini za netržne vrednostne papirje, ki jih sploh ni mogoče prodati, niti jim ni mogoče določiti realne vrednosti. Njihova knjigovodska vrednost namreč v teh primerih nikakor ne odraža dejanske oziroma morebitne tržne vrednosti, zato je izjemno težko podati realno oceno.

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) skupno vrednost delnic, ki so na registrskih računih, ocenjujejo med eno in dvema milijardama evrov. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) skupno vrednost delnic, ki so na registrskih računih, ocenjujejo med eno in dvema milijardama evrov. Foto: Thinkstock

Z delnicami na tem računu se sicer že do zdaj ni moglo trgovati, ob njihovi prodaji je moral namreč imetnik odpreti plačljiv trgovalni račun pri eni izmed borznoposredniških hiš ali bank.

Kaj lahko naredi 243 tisoč Slovencev, ki ima delnice na registrskem računu pri KDD?

Prva možnost:

Fizična oseba lahko pri borznoposredniški družbi ali banki odpre trgovalni račun in nanj prenese delnice z registrskega računa. Tam jih lahko hrani ali proda, če se z njimi trguje na Ljubljanski borzi. Odprtje trgovalnega računa je povezano s stroški, saj družbe ali banke za odprtje, stroške vodenja računa in za nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu zaračunajo v povprečju med 27 in 35 evri na leto. Ker ima po ocenah finančnega ministrstva okoli 80 tisoč delničarjev na registrskih računih za manj kot 50 evrov delnic, bi tako stroški lahko presegli vrednost njihovih delnic. A praksa posameznih borznoposredniških družb in bank je različna, zato naj se posamezniki pred izbiro, kje bodo odprli trgovalni račun, seznanijo z veljavnimi tarifami posamezne storitve, ki je povezana z delovanjem trgovalnega računa.

Druga možnost:

Če od delnic ni dividend in je njihova vrednost tako majhna, da ne bi pokrila stroškov prodaje, jih lahko posameznik prenese na opustitveni račun, ki se ga je oprijelo tudi t. i. smetarski račun. Opustitev pomeni nepreklicno in trajno odpoved vrednostnim papirjem in vsem pravicam, ki izhajajo iz njih. To odločitev mora sporočiti KDD. Delnice naj bi se po tem prenesle na demografski rezervni sklad, ki pa sploh še ne obstaja.

Stroški sodišča bodo odvisni od vrednosti položenih vrednostnih papirjev in bodo odmerjeni kot siceršnji stroški v nepravdnih postopkih. Stroški sodišča bodo odvisni od vrednosti položenih vrednostnih papirjev in bodo odmerjeni kot siceršnji stroški v nepravdnih postopkih. Foto: Thinkstock

Tretja možnost:

Če imetnik registrskega računa do novega leta ne bo storil ničesar, bo KDD njegovo imetje položil pri pristojnem sodišču, na katerega se bo po novem to premoženje glasilo. Stroški bodo odvisni od vrednosti položenih vrednostnih papirjev in bodo odmerjeni kot siceršnji stroški v nepravdnih postopkih. Letna sodna taksa bo znašala 15 odstotkov vrednosti in največ 410 evrov. Za prvo leto se bo zaračunala vnaprej, za vsako novo začeto leto pa ob dvigu. Če vrednost delnic ne bo presegala sto evrov, če se z nobeno delnico ne trguje na borzi in če imetnik registrskega računa od januarja 2014 naprej ni prejel nikakršnega izplačila iz naslova njihovega imetništva, bo položitev na sodni depozit brezplačna.

Premoženje bo na t. i. sodnem depozitu pet let. V tem času ga bo lahko prejšnji imetnik ob plačilu stroškov dviga znova prevzel. Če tega v roku petih let ne bo storil, bodo te delnice šle v roke državi.

Verbič: Samo brez panike, nič se ne mudi

"Panika, ki jo ustvarjajo predvsem borznoposredniške hiše in banke, izhaja iz tega, da v tem vidijo veliko priložnost za doseganje višjih donosov. Ne samo zaradi številnih na novo odprtih trgovalnih računov. V združenju se bojimo, da bi lahko borznoposredniške hiše uvedle celo provizije na dividende, česar slovenski lastniki delnic do zdaj niso poznali," opozarja Kristjan Verbič iz VZMD.

"Kratkoročno bo na Ljubljanski borzi verjetno res nekaj več prometa. A povečanje bo enkratno, dolgoročno pa bo ukrep prinesel še večje mrtvilo. Marsikateri mali vlagatelj se bo od slovenskega kapitalskega trga poslovil za vedno," je prepričan predsednik VZMD Kristjan Verbič. "Kratkoročno bo na Ljubljanski borzi verjetno res nekaj več prometa. A povečanje bo enkratno, dolgoročno pa bo ukrep prinesel še večje mrtvilo. Marsikateri mali vlagatelj se bo od slovenskega kapitalskega trga poslovil za vedno," je prepričan predsednik VZMD Kristjan Verbič. Foto: Matej Povše

Lastnike registrskih računov Verbič zato poziva, naj s spremembami računov ne hitijo.

"Res je, da bo zakonska podlaga za ukinitev registrskih računov začela veljati 1. januarja prihodnje leto, a v združenju ne pričakujemo, da bodo vsi računi ukinjeni čez noč, temveč bo ukinitev postopna. Prav tako instrument avtomatičnega prenosa delnic na sodni depozit lastnikom delnic omogoča, da jih v obdobju petih let prevzamejo nazaj, " pojasni Verbič.

Novela zakona v javni obravnavi

Pri tem spomni, da je prav zdaj v javni obravnavi novela zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki bo morda spremenila postopek prenosa delnic iz naslova opustitve lastništva delnic. Predlog zakona v postopek opustitve ne posega, določa le, kaj se zgodi z opuščenimi vrednostnimi papirji. Te naj bi se po novem prenesle na demografski rezervni sklad, ki pa sploh še ne obstaja.

"Država po eni strani na veliko govori o izstopu iz gospodarstva, po drugi strani pa potihoma vstopa nazaj," je do ravnanja države kritičen Verbič. Opustitev delnic je po njegovih besedah vse več, saj je tudi pritiska na male delničarje vse več. A iz KDD so nam odgovorili, da je od sprejetja zakona oktobra lani registrske račune zaprlo le 36 tisoč pravnih in fizičnih oseb, na opustitveni račun pa je bilo opravljenih 422 prenosov vrednostnih papirjev.

V združenju so celo opazili, da si nekatera od 18 podjetij, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za upravljanje investicijskih storitev, mimo zakonskega določila izmišljajo nove postavke, kot je na primer strošek vzdrževanja pogodbe.

Na dolgi rok bo Ljubljanska borza na slabšem

Ali bo prenos delnic več kot 243 tisoč malih delničarjev na njihove trgovalne račune morda oživil zaspano Ljubljansko borzo, Verbič odgovarja, da gre za kompleksno vprašanje.

"Kratkoročno bo na Ljubljanski borzi verjetno res nekaj več prometa. A povečanje bo enkratno, dolgoročno pa bo ukrep prinesel še večje mrtvilo. Marsikateri mali vlagatelj se bo slovenskega kapitalskega trga poslovil za vedno," je prepričan predsednik združenja.

Verbič bo rešitev ponudil septembra

V združenju zato pospešeno iščejo rešitev, kako najmanjšim delničarjem omogočiti, da vendarle ostanejo lastniki delnic. Predvsem takrat, ko gre za izplačilo delnic. Tisti lastniki, ki bodo delnice prenesli na sodni depozit, namreč do dividend ne bodo več upravičeni.

"Septembra bomo tem lastnikom ponudili rešitev, ki bo neprimerno ugodnejša od obstoječih. Merili bomo predvsem na tiste delničarje, ki bi se sicer odločili za opustitveni račun ali sodni depozit," napoveduje Verbič, ki pa nam več podrobnosti ni želel razkriti.

Komuniciranje z delničarji sta jim po njegovih besedah zagotovila tako KDD kot Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin