Četrtek, 24. 5. 2018, 14.02
5 let, 11 mesecev
Zakaj so vplivni finančnici prižgali rdečo luč?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,37
5
Alenka Žnidaršič Kranjc naj ne bi dobila dovoljenja za članico uprave Deželne banke Slovenije (DBS), trdijo viri blizu Banke Slovenije.
Rdeča luč bančnega regulatorja bi pomenila velik udarec za eno najbolj vplivnih in uspešnih finančnic, ki obvladuje največji zasebni pokojninski sklad v državi. Več let je bila tudi na seznamu najbogatejših Slovencev in Slovenk.
Ali in zakaj jo je Banka Slovenije označila kot neprimerno za članstvo v upravi banke in kateri podatki so jo prepričali o tem, še preverjamo. Za pojasnila smo se obrnili na Banko Slovenije. V Prvi Group so medtem za Siol.net povedali, da še niso seznanjeni z odločitvijo Banke Slovenije.
Žnidaršič-Kranjčeva je bila v zadnjih letih med glavnimi kritiki bančne sanacije, ki jo je vodil zdaj že nekdanji guverner Boštjan Jazbec. Njena skupina Prva Group je bila namreč med tistimi, ki so največ izgubili zaradi izbrisa podrejenih bančnih obveznic. Po sanaciji je opozarjala na številne napake in skrivanje dokumentacije, ki je izbrisanim obvezničarjem onemogočala pravno bitko.
Žnidaršič-Kranjčeva je bila sicer še pred dnevi prepričana, da bodo njeni vlogi ugodili. V Prvi Group je podala odstopno izjavo s položaja predsednice uprave pod pogojem, da postane članica uprave DBS.
Do DBS prek dogovora s prvim zadružnikom
Prva Group je v začetku letošnjega leta postala četrtinska lastnica Deželne banke Slovenije (DBS), ki ima v lasti 81 poslovalnic in s tem tretjo največjo bančno mrežo v državi.
Do lastništva v banki DBS je prišla na neobičajen način, in sicer na podlagi "prijateljskega" dogovora s Petrom Vriskom, dolgoletnim prvim možem Zadružne zveze in predsednikom nadzornega sveta DBS.
Medtem ko so največji delničarji DBS iskali kupca, ki bi bil pripravljen odkupiti večinski delež in s tem prevzeti banko, se je Vrisk odločil, da Žnidaršič-Kranjčevi proda 25 odstotkov delnic. S tem je prišel do denarja za poplačilo zadružnih dolgov, hkrati pa zadržal vpliv v DBS.
Zaradi tega se zastavlja vprašanje, zakaj Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ne preveri suma usklajenega delovanja in izogibanja objavi prevzemne ponudbe.
Da ima Prva Group glavno besedo v DBS, se je potrdilo na zadnji skupščini, ko je v tričlanski nadzorni svet imenovala Simona Kolenca in Viktorja Lenčeta, ki naj bi sodila v krog Žnidaršič-Kranjčeve.
Brez svojega predstavnika je ostala skupina KD, ki ima v DBS več kot 17-odstotni delež. Na njeno pobudo bo naslednji teden potekala nova skupščina, na kateri bodo odločali o imenovanju Jureta Kvaternika, člana uprave Adriatica Slovenica, v nadzorni svet DBS.
Luka Koper: ni ukrepala zaradi spornih poslov
Alenka Žnidaršič Kranjc je v burnih časih vodila nadzorni svet Luke Koper, vendar jo je država kot večinska lastnica predčasno zamenjala in ji hkrati izrekla nezaupnico za njeno delo.
Bila je tarča kritik zaradi samovoljnega delovanja v nadzornem svetu. Očitali so ji tudi neukrepanje proti zdaj že nekdanji upravi Luke Koper pod vodstvom Dragomirja Matiča po razkritju ugotovitev finančne uprave o spornih poslih Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev.
Zato je Žnidaršič-Kranjčeva izgubila zaupanje države kot lastnice. V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so jo poskušali predčasno zamenjati, kar jim je po številnih zapletih uspelo šele lani poleti.
Lastnica največjega zasebnega pokojninskega sklada
Alenka Žnidaršič Kranjc je predsednica uprave in lastnica Prve Group, ki upravlja 700-milijonsko premoženje več kot 450 tisoč zavarovancev v Sloveniji in na Balkanu. Glavni vir prihodkov in dobička so pokojninski skladi, ki jih upravlja Prva osebna zavarovalnica.
Od vzpostavitve drugega pokojninskega stebra leta 2000 ji je uspelo zbrati več kot 80 tisoč zavarovalnih polic, s čimer se je uveljavila kot druga največja igralka na slovenskem trgu, takoj za Modro zavarovalnico. Z upravljanjem skladov, v katerih je za 255 milijonov evrov sredstev, pobere skoraj štiri milijone evrov provizij na leto.
Pri njej za dodatno pokojnino varčujejo zaposleni v 2.800 slovenskih podjetjih, med katerimi so (bili) Spar Slovenija, Engrotuš, Hidria, Ydria Motors, Hella Saturnus, Akrapovič, Vzajemna, Iskra, BTC, Lesnina in Salonit Anhovo.
Žnidaršič-Kranjčeva je v preteklosti sredstva pokojninskih skladov uporabljala za kupovanje delnic lastne družbe, kar ji sicer zakonodaja v določeni meri tudi dovoljuje. Tako so kritni skladi Prve osebne zavarovalnice že pred časom kupili obsežne pakete delnic Prve Group. Po zadnjih podatkih imajo v rokah nekaj manj kot pet odstotkov njenega lastništva.
Veriga oskrbovanih stanovanj po vsej državi
Žnidaršič-Kranjčeva je že pred leti opozarjala na zasičenost slovenskega trga dodatnih pokojninskih zavarovanj in na to, da na njem brez spremembe zakonodaje ni mogoče doseči večje rasti. Zato se je lotila bolj donosnega in dolgoročno perspektivnega posla.
Ustanovila je družbo Deos, ki se ukvarja z gradnjo in upravljanjem oskrbovanih stanovanj na območju osrednje Slovenije. V dobrem desetletju so odprli že osem domov za starejše, med drugim v Črnučah, Medvodah, Topolšici in Cerknici.
Deos, ki je v lasti podjetja Žnidaršič-Kranjčeve, je v lanskem letu ustvaril 26 milijonov evrov prihodkov, kar je največ v zgodovini, zaradi visokih popravkov vrednosti nepremičnin pa je imel več kot šest milijonov evrov čiste izgube.
Ob tem se je Žnidaršič-Kranjčeva v zadnjih letih odločila tudi za nakup doma starejših občanov v Medvodah, ki ga je Deos vrsto let najemal od Loterije Slovenije. Tej je po dostopnih podatkih plačala kar okoli deset milijonov evrov, ki jih je dobila od banke BKS.
5