Ponedeljek, 12. 6. 2017, 17.54
6 let, 6 mesecev
Za Teš 6 plačali milijardo in pol, po dveh letih je v okvari
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,90
12
Termoelektrarna Šoštanj (Teš), največji objekt za proizvodnjo električne energije v Sloveniji, že od petka ne obratuje.
Blok 6, ki je stal 1,43 milijarde evrov, njegovo načrtovanje in gradnja pa sta prerasla v eno od največjih afer v zgodovini Slovenije, stoji.
Kot so za Siol.net potrdili v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), edinem lastniku Teš, je obratovanje trenutno ustavljeno zaradi načrtovane sanacije razpoke na pregrevalniku. Zakaj natanko je že po vsega dveh letih delovanja počila naprava, ki omogoča pregretje pare na končno temperaturo, s tem pa tudi obratovanje bloka, še preverjamo.
To sicer ni edina napaka, ki so jo v Teš opazili po zagonu novega bloka. Že lani spomladi je ta zaradi različnih razlogov obratovala z izkoristkom, nižjim od načrtovanega. Na HSE so včeraj poudarili, da bo strošek popravila pregrevalnika pokrilo jamstvo proizvajalca tehnološke opreme, francoskega Alstoma.
Kako dolgo bo še mirovala Teš?
V tem obdobju bi moral obratovati blok 4, edina preostala delujoča enota na premog, a prav tako stoji zaradi okvare, in to na vleku dimnih plinov. Blok 5 od začetka lanskega leta ne obratuje. To bi se sicer lahko v prihodnjih mesecih spremenilo. V Šoštanju so namreč sredi postopka izbire dobavitelja naprave za zmanjšanje dušikovih oksidov, ki naj bi omogočilo do okolja bolj sprejemljivo delovanje bloka 5. Bloke 1, 2 in 3 so v Teš ugasnili že pred leti.
Teš bo očitno mirovala še nekaj dni. Na HSE, ki ga po novem vodi Matjaž Marolt, so nam pojasnili, da "bodo v tem tednu dela na obeh blokih končana". Direktor Teš Arman Koritnik pojasnil ni želel dajati.
Dolino ogrevajo z dragim plinom
Teš v zadnjih tednih slovenskemu elektroenergetskemu omrežju zagotavlja med 25 in 30 odstotkov električne energije, delež pa je še večji v obdobju neugodnih hidroloških razmer, ko je manj električne energije iz hidroelektrarn.
Izpad Teš v zadnjih dneh v slovenskem energetskem sistemu nadomeščajo hidroelektrarne in povečan uvoz. Od petka, ko je Teš prenehala obratovati, je Slovenija spet neto uvoznik električne energije, saj so fizični pretoki v Slovenijo za približno 300 megavatov presegali pretoke v nasprotno smer. Tržne cene električne energije pri nas se gibljejo pri okrog 43 evrov na megavatno uro.
Ena od ključnih funkcij Teš je tudi ogrevanje Šaleške doline. Trenutno ga zagotavljajo s pomočjo plinske turbine, nameščene na bloku 4. Vsaka megavatna ura električne energije, ki jo proizvede, stane približno 150 evrov, kar je skoraj štirikrat več od trenutne tržne cene.
Bodo izpad prihodkov spet plačali rudarji?
"Kljub temu, da bloki ne obratujejo, odstopanj v zagotavljanju dobave električne energije in sistemskih storitev iz skupine HSE ni mogoče pričakovati. Prav tako ne bo motena dobava toplotne energije iz Teš," so še pojasnili iz HSE. Teš je lani že tretje leto zapored poslovala z izgubo. Lani je znašala skoraj 50 milijonov evrov, pri čemer so v Šoštanju ustvarili približno 200 milijonov evrov prihodkov.
Zaustavitev Teš bo največ preglavic povzročila Premogovniku Velenje, saj ta ves premog, ki ga izkoplje, proda elektrarni. Manj nakopanega premoga, okrog 10 tisoč ton na dan, tako pomeni tudi izpad prihodkov za premogovnik, ki je sredi finančne sanacije.
Njeno ceno plačujejo rudarji. Letos je uprava premogovnika, ki jo vodi Ludvik Golob, brez soglasja socialnih partnerjev za 1,94 odstotka znižala plače, ki jim sicer pripadajo po kolektivni pogodbi, od leta 2015 pa ne izplačuje stimulacije.
Sindikat: med rudarji vlada negotovost
"Zadnjih nekaj let je trend nižanja plač s podpisi socialnih sporazumov. Tudi to leto naj bi bilo enako, zato vlada negotovost," je opozoril Asmir Bečarević, vodja rudarskega sindikata SDRES.
Kot je pojasnil, so rudarji pred dilemo, ali naj za isti denar delajo več ali za nižjo plačo enako kot do zdaj.
"Večina bi privolila v daljši delovni čas od osem ur, če bi nasprotno pomenilo nižanje plač. Glede na to, da je naše delo specifično, težko in škodi zdravju, je z vidika sindikata nedopustno, da bi zagovarjali daljši delovni čas od 8 ur v jami, kakor tudi z vidika bolj kakovostnega življena in ohranitve delovnih mest. Zagovarjamo krajši delovni čas kot polni delovni čas. To pomeni, da se za isto plačo opravi manj ur," dodaja Bečarević.
SDRES je z upravo že dlje časa v sporu tudi zaradi delovnega časa. V premogovniku namreč v efektivni delovni čas zaposlenih že od leta 1996 ne štejejo več priprav za odhod v jamo. Da jih mora premogovnik šteti v delovni čas, je že pred časom odločil tudi inšpektorat za delo, a so se v družbi na odločbo pritožili na ministrstvo za delo. To o pritožbi še ni odločilo.
Premogovnik: Delavec je na razpolago, ko je opremljen
V premogovniku vztrajajo pri svojem. "Delavec ni na razpolago delodajalcu, dokler ni opremljen za varno delo. Celo več, delavec, ki je imel možnost in čas, da se pripravi na delo in je po videnju inšpektorice ta čas na voljo delodajalcu, ne sme začeti efektivnega dela, če 'priprave na delo' ni izvedel v skladu z varnostnimi zahtevami in predpisi, ter ga delodajalec niti ne sme spustiti v jamo," odgovarjajo v premogovniku.
Zaustavitev Teš bo največ preglavic povzročila Premogovniku Velenje.
Dodajajo, da "način dela in upoštevanje delovnega časa temelji na sprejetem soglasju vseh socialnih partnerjev, tudi sveta delavcev".
Premogovnik je sicer lani na ravni krovne družbe ustvaril dobrih 117 milijonov evrov prihodkov in 770 tisoč evrov dobička.
12