Sreda, 22. 4. 2020, 16.21
4 leta
Visoki prejemki državnih direktorjev: izplačal si je več kot 60 tisoč evrov nagrade #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,38
65
503 direktorji iz 297 državnih in občinskih podjetij so si med letoma 2016 in 2017 izplačali za skupaj več kot 54 milijonov evrov prejemkov, je razvidno iz revizije računskega sodišča. Najvišja osnovna mesečna plača direktorja družbe v lasti države je bila skoraj 16 tisoč evrov, kar je trikrat toliko, kot je takrat znašala plača predsednika vlade. Vlada in gospodarsko ministrstvo pri urejanju prejemkov direktorjev družb v lasti države in občin v letih 2016 in 2017 nista bila učinkovita, ugotavlja računsko sodišče.
Računsko sodišče je v torek objavilo poročilo revizije, v okviru katere je preverilo izplačane prejemke za 503 direktorje iz 297 družb v lasti države in lokalnih skupnosti v letih 2016 in 2017. Skupaj so si v teh dveh letih iz naslova opravljanja funkcije izplačali 54.698.294 evrov.
Nekaj podrobnosti o reviziji je v zgornjem posnetku za Planet TV podal tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Prejemke direktorjev državnih in občinskih družb ureja t. i. Lahovnikov zakon iz leta 2010, ki je bil sprejet kot odziv na gospodarsko krizo in določa relativno stroge omejitve višine posameznih vrst prejemkov direktorjev (osnovno mesečno plačilo, spremenljivi prejemek za uspešnost, odpravnina). Plače direktorjev so takrat z zakonom omejili na šestkratnik povprečne plače v podjetju.
Direktorji so očitno glede na rezultate revizije poiskali obvode od zakonske ureditve.
Povprečna plača skoraj sedem tisoč evrov
Kot so ugotovili revizorji, je povprečno osnovno mesečno plačilo direktorjev, ki predstavlja fiksni del prejemkov posameznega direktorja in ni odvisno od njegove delovne uspešnosti ali doseženih poslovnih rezultatov družbe, v družbah v lasti države v teh dveh letih znašalo 6.926 evrov bruto. Najvišja izplačana mesečna plača pa je bila kar trikrat višja od plače predsednika vlade in je znašala 15.905 evrov bruto. Sicer je imelo kar 200 direktorjev osnovno mesečno plačilo višjo kot predsednik vlade.
Povprečna osnovna plača direktorjev podjetij v lasti lokalnih skupnosti je bila v primerjavi z državnimi manjša. Ta je znašala 3.800 evrov bruto, najvišja pa 8.855 evrov bruto mesečno. Za primerjavo − povprečna mesečna plača zaposlenih v Sloveniji je v istem obdobju (2016−2017) znašala 1.605 evrov bruto.
Poleg plač še visoke nagrade, zmagovalec prejel več kot 60 tisoč evrov
Kot je še razvidno iz poročila, je kar 45 odstotkov gospodarskih družb poleg osnovnega mesečnega plačila direktorjem izplačalo tudi spremenljivi prejemek za uspešnost poslovanja. Ta je za direktorje državnih podjetij v povprečju znašal 16.555 evrov bruto, za direktorje podjetij v lasti lokalnih skupnosti pa 5.424 evrov bruto. Najvišji prejemek pa je znašal kar 60.135 evrov bruto.
Službeno vozilo, reprezentanca ...
Direktorji so prejemali tudi povračilo stroškov za malico in prevoz, imeli pa so tudi bonitete, kot na primer dodatno zdravstveno in socialno zavarovanje, uporabo službenega vozila za službene in zasebne namene, pravico do vsakoletnega ali obdobnega menedžerskega zdravstvenega pregleda, zavarovanje odgovornosti, pravico do uporabe službene kartice, sredstva za reprezentanco itd.
Poleg mesečnih dohodkov je kar 78 odstotkov družb direktorjem izplačalo še regres za letni dopust, kar je v nasprotju z veljavnimi predpisi. Najvišji izplačani regres direktorja je v letu 2016 znašal 10.438 evrov bruto, v letu 2017 pa 10.608 evrov bruto.
V nasprotju z določili so nekatere družbe - teh je okoli 13 odstotkov - direktorjem izplačevale tudi dodatke k plači in druge vrste prejemkov. Med temi so bili dodatki za nadurno delo, za stalnost, za lojalnost, celo nagrada za komunalne igre in solidarnostno pomoč.
Dodaten denar tudi iz nadzornih svetov
Kar 36 odstotkov direktorjev je poleg svoje funkcije opravljalo še najmanj eno nadzorno ali poslovodno funkcijo v drugi družbi. Iz tega naslova so direktorji v lasti države v povprečju letno zaslužili dodatnih 13.419 evrov bruto, direktorji lokalnih podjetij pa 6.261 evrov bruto letno. Najvišji prejemek iz tega naslova je znašal kar 48.635 evrov bruto letno.
Računsko sodišče pri tem poudarja, da niso vse družbe želele razkriti vseh prejemkov direktorjev iz naslova opravljanja funkcij v drugih pravnih osebah.
Posebno radodarne so bile družbe pri odpravninah
Kot je še razvidno iz poročila, so bile družbe posebno radodarne pri izplačevanju odpravnin direktorjem. Večina družb, ki je za svoje direktorje v pogodbah predvidela izplačilo odpravnine ob prenehanju mandata (71 odstotkov družb), je višino odpravnine omejila na najvišjo zakonsko dopustno odpravnino, to je šestkratnik mesečnega osnovnega plačila direktorja, pri čemer se v veliki večini primerov višine odpravnine niso vezale na čas trajanja mandata. Zaradi navedenega so direktorji v primerih ob prenehanju mandata, ki je trajal le osem mesecev, prejeli odpravnino v višini 76.055 evrov bruto oziroma 64.980 evrov bruto.
V enem primeru je direktor prejel celo izplačano odpravnino v višini 10.906 evrov bruto kljub razrešitvi iz razloga nesposobnosti, še piše v reviziji.
Vlada in ministrstvo nista bila učinkovita
Računsko sodišče je tako ugotovilo, da vlada, ki jo je takrat vodil Miro Cerar, ni spremljala učinkov veljavnih predpisov, ki urejajo prejemke direktorjev. Gospodarsko ministrstvo, ki ga je vodil aktualni minister Zdravko Počivalšek, pa je vodilo neažuren in nezanesljiv seznam družb zavezank po Lahovnikovem zakonu in ni imelo pregleda nad aktualnimi pogodbami, ki so jih družbe sklepale z direktorji, so zapisali.
Slovenski državni holding je bil pri spremljanju in usmerjanju prejemkov družb, katere upravlja, delno učinkovit, so še ugotovili.
65