Četrtek, 15. 2. 2018, 18.44
6 let, 10 mesecev
Odlomki iz knjige nepoTEŠeni
Velika korupcijska zgodba: sporna nakazila v Alstomu so bila del sistema
Bilo je v jutranjih urah 21. avgusta 2008. Pred zgradbo v središču švicarskega mesta Baden, približno dvajset kilometrov zahodno od Züricha, je parkiralo več vozil. Iz njih so izstopili preiskovalci tamkajšnjega zveznega tožilstva in policije, skupaj z njimi pa tudi več pripadnikov francoske kriminalistične policije.
Prišli so na sedež družbe Alstom Prom, ene od številnih iz francoskega koncerna Alstom, ki proizvaja visokohitrostne vlake in opremo za elektrarne. Zapečatili so prostore in v preiskavi pridržali direktorja Bruna Kaelina. Razlog: sumi pranja denarja in izplačila za več kot 400 milijonov ameriških dolarjev podkupnin pri Alstomovih poslih v več kot desetih državah.
Odredba za preiskavo, ki so jo imeli v rokah policisti, ni dopuščala dvomov, da gre za veliko korupcijsko zgodbo. Družba Alstom Prom je nakazovala plačila uradnikom iz različnih držav zato, da bi pridobila mednarodne pogodbe za podjetja iz skupine Alstom. Takoj je bilo jasno, da končna tarča preiskave ni družba Alstom Prom, v kateri sta bili zaposleni le dve administrativni delavki, ampak sam koncern.
In res: preiskava v Badnu, ki je zajela še dve svetovalni podjetji, je bila zgolj del širše operacije proti Alstomu. Zvezno državno tožilstvo v Švici, natančneje njegov oddelek v Lozani, je preiskavo prvič uvedlo že decembra 2004, ko je prejelo naznanilo sumov pranja denarja in korupcije. Pridobilo je tudi poročilo, ki ga je mednarodna revizijska hiša KPMG izdelala za švicarskega regulatorja bančnega sistema (SFBC). V njem je mogoče prebrati, da je Alstom s pomočjo slamnatih podjetij v Švici na račune oseb iz Singapurja, Indonezije, Brazilije in Venezuele nakazal okrog 20 milijonov evrov.
Sporna nakazila v koncernu niso bila posamični eksces, ampak prej del sistema.
Družbe iz koncerna so pod krinko svetovalnih pogodb plačevale podkupnino politikom in drugim javnim uslužbencem. To so počele tako, da "so v zvezi s konkretnimi infrastrukturnimi projekti sklenjene svetovalne pogodbe vnaprej ali pa tudi za nazaj s tretjimi osebami, ki dejansko niso imele nobenih delovnih nalog v projektu samem".
Podkupnine so bile izplačane na podlagi računov svetovalcev
"Te osebe so denar, ki so ga prejele od koncerna Alstom, po odbitku provizije nakazovale direktno ali prek tretjih družb na tuje državne nosilce funkcij končnega odločanja. Podkupnine so bile izplačane na podlagi računov svetovalcev, izstavljenih za zelo splošno opisane, pogosto navidezne oziroma fiktivne storitve."
"Tako imenovani svetovalci pogosto niso opravili nobene storitve," so ugotavljali švicarski preiskovalci. (…) "Sumi se, da je koncern Alstom takšne svetovalne pogodbe uporabljal redno, med drugim prav zato, da je spravil denar iz koncerna in z njim lahko podkupil tuje javne uslužbence," je pisalo v povzetku ugotovitev švicarskega zveznega državnega tožilstva.
Kaelin je bil pranja denarja uradno osumljen maja 2008. Šest let pozneje je Alstom v dogovoru z ameriškimi oblastmi, ki so proti družbi Alstom Prom vložile obtožnico, priznal krivdo za ponarejanje listin in podkupovanje vladnih uslužbencev v več državah sveta: Indoneziji, Savdski Arabiji, Egiptu, Tajvanu … S tem denarjem si je Alstom pomagal pridobiti za štiri milijarde dolarjev projektov. Koncern je v dogovoru z ameriškim pravosodnim ministrstvom privolil v plačilo 772 milijonov ameriških dolarjev.
To je bila največja kazen za podkupovanje v tujini, kadarkoli plačana v ZDA.
Naslednji odlomek iz knjige bomo objavili prihodnji četrtek.
5