Ponedeljek, 30. 1. 2017, 12.56
6 let, 6 mesecev
Je Cimos res rešen? Zadnjo besedo bodo imeli Italijani.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,08
10
Dogovor, ki sta ga danes sklenila slovenski minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za upravljanje državnega premoženja Goran Marić, odpira pot za prodajo Cimosa in njegovo rešitev pred stečajem. A o dokončni rešitvi Cimosa je še vedno preuranjeno govoriti, saj po naših informacijah kupec Cimosa, italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria, z vsebino dogovora uradno še ni seznanjen.
Ključni del dogovora je odločitev, da bo morebitni dolg Cimosa, ki bi izhajal iz tožbe hrvaške Agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB), nase prevzela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Cimos bodo reševali na plečih DUTB
To še vedno ne pomeni, da je slovenska stran dolg, ki mu je Cimos vrsto let oporekal, pripoznala kot gotovo dejstvo. Naslednji korak bo namreč zelo verjetno poravnava med slovensko in hrvaško stranjo. Plačala jo bo DUTB. Pravna podlaga za plačilo bo meddržavni dogovor s Hrvaško.
Koliko bo DUTB stala poravnava, za zdaj uradno ni jasno. Po neuradnih informacijah je slovenska stran v dosedanjih pogajanjih Hrvatom ponujala okrog pet milijonov evrov. To je krepko manj od vsote iz tožbenega zahtevka, ki skupaj z obrestmi znaša skoraj desetkrat več. V DUTB zadeve za zdaj ne komentirajo.
Po morebitni poravnavi bi upnica Cimosa postala DUTB, pri čemer ni izključeno, da bo svojo terjatev odpisala.
Kaj prinaša drugi del dogovora
Drugi del dogovora se, tako viri, nanaša na ohranitev delovnih mest v hrvaškem Cimosu. Kaj ta predvideva, ni znano, nenavadno pa je že to, da z njim kupec Cimosa, italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria, uradno še ni seznanjen. Tudi zato je o dokončni rešitvi Cimosa še vedno preuranjeno govoriti.
V dosedanjih pogovorih so Italijani privolili, da Cimos letos na Hrvaškem ne bo odpuščal, da ne bo zniževal plač in da bo obdržal isto raven storitev in naročil pri dobaviteljih. Ali je slovenska stran v zadnjih dneh Hrvatom ponudila morebitne dodatne bonuse, za katere Italijani ne vedo, bo verjetno jasno že v prihodnjih urah.
Prav Italijani bodo imeli zadnjo besedo o tem, ali bo dogovor veljal ali ne. Poročali smo že, da se jutri izteče rok za rešitev vseh odložnih pogojev, ki so ga Italijani določili kot skrajnega. Če bo italijanski kupec Cimosa v dogovoru Počivalšek-Marić videl trdno jamstvo za izpolnitev pogojev, bo verjetno privolil v podaljšanje dogovora o koncu transakcije še za nekaj dni.
Propad prodaje Italijanom bi lahko Cimos pahnil v stečaj, s čimer bi ogrozili tudi prihodnost skoraj 4.400 zaposlenih, od tega 1.600 samo v matični družbi v Kopru.
Kaj so še ovire pred prodajo Cimosa
Ob tako imenovani hrvaški terjatvi sta sicer odprta še dva odložna pogoja.
- Dolg do ameriške družbe International Finance Corporation (IFC), ki je osemodstotna lastnica Cimosa, v njegovem reševanju pa je že sodelovala s pretvorbo terjatev. Po naših podatkih koprska skupina ameriški družbi, ki je v lasti Svetovne banke, dolguje še okrog devet milijonov evrov, Italijani pa jim ponujajo nekaj milijonov evrov manj.
- Pogajanja s hrvaškimi bankami (Zagrebačka banka), ki so pripravljene sodelovati v sanaciji.
Po mnenju dobro obveščenih ne gre dvomiti, da bodo Italijani obe težavi hitro rešili po tem, ko bodo enkrat sklenili dogovor o rešitvi vprašanja tožbe na Hrvaškem.
Minister Zdravko Počivalšek je po srečanju s hrvaškim kolegom potrdil, da bo DUTB od hrvaške DAB odkupila terjatve. Po dogovoru, protokol o tem bodo uskladili v torek, bo hrvaška stran odstopila od tožbe, tako da bo imel kupec 92-odstotnega deleža Cimosa "čisto situacijo", je dejal minister, torej mu ne bodo grozili morebitni stroški.
Morda vas zanima še:
Cimos: Hrvaška čaka na formalno ponudbo Slovenije
Kaj lahko še prepreči prodajo Cimosa
Šok za prodajalce Cimosa
Spor s Hrvati lahko ogrozi prodajo Cimosa
Cimos za 110 milijonov evrov v italijanske roke
"Dogovorila sva se, da bosta strani nosili vsaka svoje stroške sodnega postopka oziroma da bo hrvaška stran od sodnega postopka odstopila. Verjamem, da sta državi naredili vse, da bi rešili Cimos oziroma da kupci dobijo popolnoma čisto situacijo," je po poročanju STA povedal Počivalšek.
Marić je bil zadovoljen, da bodo po 20 letih neukvarjanja s primerom Cimos zdaj rešili to "agonijo". "Upam, da bomo s tem trajno rešili vprašanje proizvodnje in zaposlenih tako v Kopru v Sloveniji kot v Istri na Hrvaškem," je povedal za STA.
Marić in Počivalšek sta se sicer že prejšnji teden sestala v Zagrebu, ko naj bi se prvič dogovorila o rešitvi Cimosa, a se je pozneje izkazalo, da je bila hrvaška stran nezadovoljna s ponujenimi pogoji.
DAB toži Cimos zaradi terjatve iz devetdesetih let, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila. Skupaj z obrestmi je ta znesek narasel na 57 milijonov evrov, kolikor znaša tudi tožbeni zahtevek DAB.
Rosendahl: Po podpisu pogodbe o prodaji je prišlo veliko novih naročil
Uprava Cimosa je skupaj z vodstvom hrvaškega dela skupine in predstavniki zaposlenih pred tem na novinarski konferenci v Kopru pozvala vladi Slovenije in Hrvaške k dogovoru za rešitev podjetja. Prvi mož Cimosa Gerd Rosendahl je poudaril, da jim je uspelo prestrukturitati družbo in dobiti nova naročila, a da bodo vsa dosedanja prizadevanja brez vrednosti, če ne bo dogovora, je poročal STA.
Izvršni direktor Cimosa Andraž Brodnjak je ob tem opozoril, da s Cimosom tesno dela in se nanj zanaša okoli 500 dobaviteljev v Sloveniji in več kot 200 dobaviteljev na Hrvaškem.
Predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl in izvršni direktor Janez Gradišek
Glede možnosti, da bi hrvaški del Cimosa stopil na samostojno pot, pa je predsednik uprave menil, da zaradi obstoječih sinergij ne bi imelo smisla deliti skupine na dva dela in da to ne bi bilo dobro ne za slovenski ne za hrvaški del Cimosa.
Stranke so pripravljene delati s Cimosom
Tako Rosendahl kot Brodnjak sta ob tem opozorila na "solidno zdravje" skupine. Stranke so tako pripravljene delati z njimi, v prihodnjih sedmih letih pa pričakujejo za 400 milijonov evrov poslov, je navedel Rosendahl, ki je v stalnem stiku s skladom Palladio Finanziaria.
Podporo sklenitvi dogovora, ki bi rešil podjetje, so izrazili tudi sindikalisti. "Vsi smo tu z istim ciljem," je ob robu novinarske konference povedal Gino Šverko iz hrvaškega sindikata metalurgov. Predstavnik SKEI Sašo Ristič pa je poudaril, da med njimi ni razlik v pogledih ter da je "strateško pomembno tako za Istro, Slovenijo kot tudi za Hrvaško, da se ta zadeva reši", je še poročala STA.
10