SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Umar: Za Slovenijo vrsta izgubljenih let

1

termometer

Slovenija je med državami, ki jih je kriza najbolj prizadela. Leto 2012 je bilo še eno v nizu poslabševanja rezultatov in po stopnji razvitosti smo se vrnili na raven iz leta 2005, ugotavlja Umar.

Ta leta so bila z razvojnega vidika za Slovenijo izgubljena, še bolj problematično pa je, da so možnost za rast v prihodnjih letih praktično ničelne. Ti globoki problemi kličejo po korenitih rešitvah, je ob predstavitvi najnovejšega poročila o razvoju, v katerem Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) redno letno spremlja uresničevanje strategije razvoja Slovenije na področju razvojnih ciljev, dejal direktor urada Boštjan Vasle.

Najprej konsolidacija bank in javnih financ, ukrepi za konkurenčnost … Med nalogami, ki se jih je treba lotiti takoj, je Vasle izpostavil sanacijo bank in konsolidacijo javnih financ, sprejem ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, še bolj odločne premike na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema ter okrepitev zaupanja v institucije. Zaupanje v institucije je močno upadlo in če tega ne bomo uredili, bodo nadaljnje strukturne spremembe še naprej otežene, je dejal.

"Zvišanje DDV najmanj škodljiva izbira" Glede uravnoteženja javnih financ se mu zdi najbolj smiselno, da se nadaljujejo ukrepi na odhodkovni strani. Treba je prilagoditi javnofinančno porabo, je dejal, glede zviševanja davkov pa menil, da ima v vsakem primeru negativne posledice za gospodarsko aktivnost, a zvišanje DDV je tista izbira, ki je pri tem najmanj škodljiva.

Zvišanje DDV, kot ga je vlada predlagala v programu stabilnosti, utegne po izračunih Umarja zmanjšati gospodarsko aktivnost v letu 2013 za dodatne 0,2 do 0,3 odstotne točke. Doslej je Umar Slovenji za letos napovedoval skrčenje BDP za 1,9 odstotka.

BDP na prebivalca sedem odstotnih točk nižje kot pred krizo Poročilo o razvoju ugotavlja, da je BDP na prebivalca leta 2011 v Sloveniji zdrsnil na 84 odstotkov povprečja EU, kar je sedem odstotnih točk nižje kot pred krizo. Na uradu takšno izrazito poslabšanje gospodarskega položaja pripisujejo po eni strani močno oteženemu dostopu do virov financiranja, po drugi strani pa nizki konkurenčnosti našega gospodarstva. "Zato se je naše gospodarstvo manj sposobno odzivati na padec povpraševanja," je dejala Rotija Kmet Zupančič iz Umarja.

Naše gospodarstvo se v času konjunkture ni zadosti prestrukturiralo To se je odrazilo v izjemnem upadu našega tržnega deleža na svetovnem trgu. Ta je bil po prvih podatkih za 25 odstotkov nižji kot tik pred začetkom krize leta 2007. Na Umarju to pripisujejo dejstvu, da se naše gospodarstvo v času konjunkture ni zadosti prestrukturiralo, od začetka krize pa smo priča le t.i. pasivnemu prestrukturiranju z zmanjševanjem obsega proizvodnje in števila zaposlenih, medtem ko do aktivnega prestrukturiranja, ki bi se kazalo v višjih investicijah in preusmeritvi na nove trge, ni prišlo.

Iz leta v leto se še posebej zaostruje problem brezposelnosti mladih Takšna gibanja imajo vse bolj občutne posledice na trgu dela in življenjskem standardu prebivalstva, je nadaljevala Lidija Apohal Vučkovič. Medtem ko v zasebnem sektorju zaposlenost vse od leta 2008 strmo upada, pa se je v javnih storitvah v začetku krize celo nekoliko pospešila. Podobna gibanja je bilo opaziti tudi še v začetku lanskega leta. Stopnja zaposlenosti se je začela hitreje zmanjševati proti koncu lanskega leta, s tem pa se je zaostril problem brezposelnosti. Ob tem na Umarju opažajo, da se iz leta v leto še posebej zaostruje problem brezposelnosti mladih, prav tako je brez dela velik delež starejših.

Slabši gmotni položaj prebivalstva in večja dohodkovna neenakost Gmotni položaj prebivalstva, ki se slabša že nekaj let, se je lani izrazito poslabšal. Zato ne preseneča, da sta se začeli povečevati materialna prikrajšanost in stopnja tveganja revščine, predvsem otrok in družin z več otroki. Nekoliko se je povečala tudi dohodkovna neenakost, še ugotavlja poročilo.

Pričakovanja ljudi so slaba, zaupanje v institucije nizko Kazalniki kakovosti življenja kljub tem negativnim gibanjem še vedno kažejo večinoma izboljšanje, kar na Umarju pojasnjujejo z visokimi vlaganji v razvoj javnih storitev v preteklosti in tudi v obdobju krize. Drugače pa je s kazalniki družbene klime. Zadovoljstvo z življenjem sicer ostaja razmeroma visoko, a pričakovanja ljudi so slaba. Tako je zadovoljstvo s stanjem šolstva in zdravstva na visoki ravni, zelo nizko pa je zadovoljstvo z demokracijo in stanjem gospodarstva. Prav tako je na zelo nizki ravni zaupanje v institucije, izjema je le policija.

Vse ni bilo tako črno Slovenija je sicer lani po daljšem odlašanju sprejela nekaj pozitivnih premikov, zaradi česar na Umarju menijo, da bodo prispevali k temu, da se bodo negativni trendi na področju socialnega in gospodarskega razvoja ustavili in obrnili navzgor, je menil Vasle. Tako je zmanjšala primanjkljaj, sprejela zakonodajni okvir, ki omogoča sanacijo razmer v bančnem sistemu, ter sprejela reformo pokojninskega sistema in trga dela.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin