Tuji vlagatelji: v Sloveniji bi gradili nove tovarne in zaposlovali, a ...

Oktobra 2008, na pragu gospodarske krize, so v Odrancih, gručastem naselju v Pomurju, ki ima vsega 1.600 prebivalcev, slovesno odprli tovarno avtodomov.

Postavil jo je nemški industrialec Karl Heinz Schuler, lastnik in direktor nemškega velikana Carthago Group. Recesija je nekoliko upočasnila njegove načrte v Sloveniji, v zadnjem obdobju pa je poslovanje podjetja dobesedno eksplodiralo.

Samo v lanskem letu je prihodke od prodaje povečalo za skoraj tretjino, prvotnim 50 delavcem pa se je do danes pridružilo še 10-krat toliko ljudi, ki prejemajo plače, nadpovprečne za Pomurje.

Boxmark Leather oživel Koroško

Pobira se tudi Koroška, ki jo je pred leti močno prizadel propad Preventa.

V podjetju Boxmark Leather so zapolnili praznino, ki je nastala po propadu Preventa in Mure. Foto: STA , Eden od "rešiteljev" je bil Boxmark Leather, ki se ukvarja s šivanjem za avtomobilsko, letalsko in ladijsko industrijo. Že leta 2010 je najel Preventove prostore na Otiškem vrhu, pozneje pa še del prostorov propadle Mure. Danes ima že okoli 2.200 zaposlenih.

Za podjetjem iz Kidričevega je rekordno leto po prihodkih, a hkrati tudi visoka izguba, ki je posledica visokih cen surovin in pospešenega zaposlovanja. V letošnjem prvem četrtletju je prodajo usnjenih sedežnih prevlek povečalo za osem odstotkov in ustvarilo 3,5 milijona evrov dobička. Dobro mu kaže tudi za nadaljevanje leta.

V Ormožu in Beli krajini odpuščali

V Ormožu, ki je od Odrancev oddaljen manj kot 30 kilometrov, imajo drugačno izkušnjo. V podjetju Safilo (prej Carrera Optyl) je zaradi cenejših tekmecev s Kitajskega v začetku letošnjega leta čez noč brez dela ostalo 228 od skupno 846 zaposlenih.

Bolj klavrno usodo so doživeli delavci v belokranjskem podjetju Secop, ki je v najboljših časih še pod imenom Danfoss zaposlovalo več kot tisoč ljudi. Leta 2011 se je novi nemški lastnik odločil, da bo proizvodnjo v Črnomlju ugasnil in jo preselil na Slovaško.

Sprva so v Secopu napovedovali, da bodo odpustili del zaposlenih in obdržali 500 ljudi, vendar so na koncu tovarno kljub protestom popolnoma zaprli. Po dogovoru s sindikati so zaposlenim izplačali odpravnine, višje od zakonsko določenih.

Dobre in slabe plati tujih naložb

To so dobre in slabe izkušnje s podjetji v tuji lasti. Po izbruhu krize so v domači javnosti odmevale zgodbe o tem, kako tujci v gonji za dobičkom izkoriščajo zaposlene in selijo proizvodnjo v ugodnejše države. Vendar gre le za osamljene primere.

Večina zaposlenih ima s tujimi lastniki mnogo boljše izkušnje kot z lokalnimi tajkuni in menedžerji, ki so s pomočjo prijateljskih povezav kupovali podjetja in jih nato finančno izčrpali, da bi poplačali bančna posojila. Zgodbe so se klavrno končale.

Foto: STA , Seveda je treba upoštevati, da so se v zadnjem obdobju, ko se je zaradi sanacije bank zgodila prodaja številnih podjetij (Pivovarna Laško, Elan, Helios, Letrika …), pojavili tudi balkanski poslovneži dvomljivega slovesa in mednarodni finančni skladi, ki slovenska podjetja prevzemajo prek poštnih nabiralnikov iz davčno ugodnejših držav.

Zgodba zase je Mercator. Banke so ga leta 2014 prepustile hrvaškemu Agrokorju, ki je bil že tedaj visoko zadolžen. Opozarjali smo, da bodo zaradi tega trpeli slovenski dobavitelji. Manj kot tri leta pozneje je največji hrvaški koncern na kolenih in pred bankrotom, kot kaže, pa bo njegovo reševanje tudi slonelo na ramenih Mercatorja.

Preberite še:

Zakaj je odšel "Gromovnik" z Esmeralde na Dimičevi 

Kako je slovenski minister metal Grčijo iz območja evra

Izvozniki, ki vlagajo in zaposlujejo

Analizirali smo poslovanje podjetij, ki so že dalj časa v večinski tuji lasti in so v minulem letu ustvarila najmanj 50 milijonov evrov prihodkov. Gre za 68 podjetij, ki ustvarijo okoli 12 milijard evrov prihodkov in zaposlujejo nekaj več kot 38.300 ljudi.

Naše ugotovitve potrjujejo stereotipe, ki veljajo za podjetja v tuji lasti. Gre za izvoznike, ki poslujejo bolje od povprečja, zaposlujejo in vlagajo. So tudi bolj dobičkonosna, večina ustvarjenega dobička pa se prelije v dividende. Hkrati nimajo nobenih zadržkov pri zniževanju stroškov in prilagajanju zaostrenim razmeram na trgu.

Kaj v slovenskem poslovnem okolju najbolj moti tuje vlagatelje?

Kljub temu, da podjetja v tuji lasti pomembno prispevajo v državni proračun in vsako leto vlagajo na stotine milijonov evrov, država pri odpravljanju ovir za njihovo poslovanje v zadnjih letih ni naredila bistvenega napredka.

Najbolj jih motijo:

• nepotrebne administrativne ovire,
• visoka obdavčitev,
• previsoki stroški dela, predvsem obdavčitev visoko izobraženih in kvalificiranih delavcev,
• nefleksibilna delovnopravna zakonodaja,
• pomanjkanje strokovno izobraženega kadra,
• zapleteno financiranje razvojnih in širitvenih projektov,
• šibka pravna varnost gospodarskih subjektov.

Zaradi nezaupljivosti težko do dovoljenj

Javno mnenje, ki je dolga leta z nezaupanjem gledalo na tuje lastništvo, se le počasi spreminja. Zadnji odmeven primer je avstrijska Magna Styer, katere naložba v Hočah še vedno visi v zraku. S podobno težavo so se srečevali tudi v škofjeloškem podjetju Knauf Insulation.

Podjetja v tuji lasti praviloma poslujejo uspešneje kot večina domačih, zlasti podjetij v državni lasti, poudarja Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation. Foto: STA , "Slovenija zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju dovoljenj in soglasij ni najbolj naklonjena tujim vlagateljem. Toda podjetja v tuji lasti praviloma poslujejo uspešneje kot večina domačih, zlasti podjetij v državni lasti. Z uspešnim poslovanjem posredno in neposredno prispevamo tudi v slovenski proračun in hkrati veliko vlagamo v razvoj in posodobitve. S tem pripomoremo tudi k višji ravni razvitosti države na sploh," pravi Tomaž Lanišek, direktor družbe Knauf Insulation.

V odročnejših predelih, kot so Koroška, Bela krajina, Notranjska in Severna Primorska, imajo težave že s tako osnovnimi stvarmi, kot je infrastruktura, za katero država in občine v več kot 20 letih niso poskrbele. "Za nas bi bilo nujno, da bi se izboljšala lokalna infrastruktura in bi skupaj z lokalnimi skupnostmi poskrbeli za stanovanjski sklad za zaposlene, ki bi prišli od drugod. V našem primeru je zgornjesoški kadrovski bazen praktično izčrpan," pravi Uroš Lozar, izvršni direktor TKK Srpenice. Konec lanskega leta so zaposlovali 240 delavcev, od tega 40 v hčerinskih družbah na tujem. Za uresničitev petletnih načrtov bodo potrebovali dodatnih 80 zaposlenih. 

Pomanjkanje ustreznega kadra vse večja težava

Podjetja vedno bolj opozarjajo na vprašanje ustrezne delovne sile. V Iskraemecu poudarjajo, da se v zadnjih letih pospešeno razvijajo v dobavitelja sistemov pametnega merjenja in imajo zato enega od največjih razvojnih oddelkov na tem področju v Evropi. Posledično potrebujejo tudi veliko strokovno izobraženega kadra. "Tega v državi primanjkuje, za privabljanje tujcev pa je Slovenija zaradi visokih davkov žal nekonkurenčna," opozarjajo v Iskraemecu. 

"Država bo morala v prihodnosti več pozornosti nameniti odpravi različnih ovir pri poslovanju, če bo želela ohraniti konkurenčnost," je prepričan Boštjan Gorjup iz BSH. Foto: STA , S podobno težavo se srečujejo tudi v Elanu, kjer so kot največji izziv zadnjega leta označili pridobivanje ustrezne delovne sile za širitev proizvodne dejavnosti. 

Boštjan Gorjup, direktor BSH in novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, meni, da bo morala država v prihodnosti več pozornosti nameniti odpravi različnih ovir pri poslovanju, če bo želela ohraniti konkurenčnost. Pri tem je eden od ključnih dejavnikov kakovosten kader z ustreznim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami. Zato bo po njegovih besedah treba z ustrezno davčno politiko preprečiti beg možganov ter tesneje povezati izobraževalni sistem in gospodarstvo. 

Najprej očiščenje, potem novo zaposlovanje 

Za večino podjetij, ki so v zadnjih letih prešla v tujo last, še posebej, če je bila lastnica prej država, velja, da v prvi fazi bistveno prevetrijo število zaposlenih. Odpuščanja se hitreje kot v preostalih podjetjih zgodijo tudi takrat, ko se spopadajo s krizami in upadom prihodkov. 

Na drugi strani se z večanjem domače porabe, krepitvijo izvoza in naložb pospešuje tudi zaposlovanje. 

Foto: STA , Ko je avstrijski Ring Holding konec leta 2013 kupil domžalski Helios, so zaposleni trepetali za svoje službe, z odpuščanjem pa so se ukvarjali celo v vladi. Do danes se je število zaposlenih že približalo tistemu iz obdobja pred prodajo. Leta 2013, ko se je odpuščanja lotila še stara uprava na čelu z Urošem Slavincem, je bilo zaposlenih 2.200. Trenutno jih je 2.100. V letošnjem letu so zaposlili že več kot 70 ljudi, do konca leta jih bodo dodatnih 20 ali 30, so napovedali v Heliosu, ki je bil konec lanskega leta prodan japonski družbi Kansai Paint, enemu od največjih proizvajalcev premazov na svetu. Večina novozaposlenih je na lokaciji Heliosove največje tovarne v Količevem. 

Ukrepi, med katerimi je bilo veliko tudi nepriljubljenih, so bistveno povečali učinkovitost poslovanja. Od leta 2013 do 2016 se je neto dolg podjetij skupine Helios zmanjšal za 65 odstotkov, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa se je skoraj podvojil na 43 milijonov evrov. Razmerje neto dolga do EBITDA se je zmanjšalo s 3,79 v letu 2013 na zgolj 0,67 ob koncu lanskega leta. 

Z rekordnimi rezultati pride rekordna zaposlitev

Za svoje službe so se bali tudi na Gorenjskem, ko je slaba banka v nepreglednem postopku Elan prodala dvema investicijskima skladoma. Toda od decembra 2015 se je število zaposlenih skupaj z agencijskimi delavci povečalo za petino, s 635 na 768. Po napovedih direktorja Leona Korošca bodo zaposlovali tudi v prihodnje: "S spremembo lastništva se je poslovanje stabiliziralo. Odpravili smo nekatera pomembna tveganja in bremena iz preteklosti." 

"S spremembo lastništva se je poslovanje stabiliziralo. Odpravili smo nekatera pomembna tveganja in bremena iz preteklosti," je poudaril prvi mož Elana Leon Korošec. Foto: STA , Po zaposlovanju izstopa tudi BSH, ki je nastal leta 1993, ko je Gorenjev obrat kupil nemški koncern BSH. Ob koncu lanskega leta so zaposlovali 1.200 delavcev. Samo v prvi polovici leta so zaposlili še 150 delavcev, do konca leta predvidevajo, da jih bodo zaposlili nadaljnjih sto. S skoraj 290 milijoni evrov so lani dosegli rekordne prihodke, glede na trenutni razvoj trgov in prejeta naročila pa Boštjan Gorjup pričakuje nove rekordne rezultate. 

Tehnološki razvoj spreminja strukturo zaposlenih

V kranjskem Iskraemecu je število zaposlenih pogojeno z menjavo tehnologije in spremembami v povpraševanju na trgu, ki so bile predvidene že ob prehodu v novo tisočletje. Iz proizvajalca elektromehanskih števcev se je namreč Iskraemeco, ki je v lasti Egipčanov, spremenil v proizvajalca visoko integriranih pametnih števcev. Ob koncu leta so imeli zaposlenih 732 ljudi, iščejo pa predvsem strokovnjake različnih profilov. Pred desetimi leti, ko so dobili novega lastnika, je bilo zaposlenih čez 1.200. 

"V desetletnem obdobju se je Iskraemeco prelevil v moderno in tehnološko napredno podjetje. Izoblikovali smo popolnoma nov portfelj izdelkov, ki so skladni z najnovejšimi tehnološkimi trendi. V proizvodni proces vpeljujemo vitko proizvodnjo, vlagali smo v digitalizacijo, avtomatske linije pa nam omogočajo zviševati fleksibilnost vse proizvodne verige," pravijo v Iskraemecu. Ta je danes vodilni ponudnik izdelkov za merjenje in upravljanje energije na nemškem in nizozemskem trgu. 

Usmerjena v izvoz

Že leta so na tarči tujih vlagateljev izvozno usmerjena proizvodna podjetja. Ta so večinoma tudi dobila strateške lastnike, ne finančnih. Bila so med prvimi naložbami, ki so jih prodali, ko se je zaradi gospodarske krize sesula domača privatizacijska zgodba. 

"V skupini se medsebojno usklajujemo pri nabavi in optimiziramo surovine, izmenjujemo pa tudi znanje in izkušnje," pravi Zdenko Zanoški, ki vodi Frutarom Etol.  Med takšnimi je bila nekdanja šempetrska Iskra Avtoelektrika, ki jo je poleti 2014 zaradi težav Zvona Ena Holdinga prevzela nemška multinacionalka Mahle, vodilni dobavitelj za avtomobilsko industrijo. V prvem letu po prevzemu so upadli prihodki in število zaposlenih, lani se je trend obrnil navzgor. Dobri rezultati so predvsem posledica rastočega trga avtomobilske industrije. Kot dodatne razloge za izboljšanje poslovanja in občutno povečanje dodatne vrednosti v Mahle Letriki navajajo še nadzor stroškov, višjo prodajo, prodajo dela programa in višje naložbe v razvoj ter optimizacijo poslovanja.

Povečujejo proizvodne zmogljivosti

Tudi Etol, ki je že pred prodajo izvažal v 50 držav, je bil leta 2012 prodan zaradi težav skupine NFD. Potem ko ga je prevzel izraelski Frutarom Industries, eden od največjih proizvajalcev arom in aromskih sestavin, je postal Frutarom Etol odgovoren za prodajo izdelkov skupine Frutarom na trgih vzhodne Evrope in Balkana. Prodajo so po besedah direktorja Zdenka Zanoškega okrepili tudi na račun povečanih proizvodnih zmogljivosti. V preteklih letih so iz sestrskih podjetij v Slovenijo preselili več proizvodnih programov. 

Kobariški TKK je pred štirimi leti Zvon Ena Holding prodal belgijski družbi Soudal Holding. Po besedah direktorja se za dobre rezultate lahko zahvalijo rasti gospodarstev v EU in drugih regijah, saj več kot 85 odstotkov prihodkov ustvarijo v tujini. Na račun dobrih poslovnih rezultatov v zadnjih dveh letih so že lani začeli nov investicijski cikel, ki bo skupaj vreden več kot osem milijonov evrov. 

Združevanje poslovnih funkcij za večjo učinkovitost

K uspešnemu poslovanju prevzetih podjetij v primerjavi s podjetji v domači lasti pomembno pripomorejo sinergije z novim lastnikom. 

Foto: STA , "Po spremembi lastništva Etola smo dosegli znatno pocenitev virov financiranja, izmenjavo znanja in skupne razvojne projekte. Poleg tega se znotraj skupine medsebojno usklajujemo pri nabavi in optimiziramo surovine, izmenjujemo pa tudi znanje in izkušnje," pravi Zdenko Zanoški. 

Za zaposlene v Drogi Kolinski je prevzem pomenil precejšnje reorganizacijske spremembe. Najprej sta se konsolidirali prodajni službi, tako v Sloveniji kot na drugih trgih regije. Zaposleni v prodaji Droge Kolinske so prešli v distribucijsko podjetje Atlantic Trade. Takoj v začetku naslednjega leta so sprejeli novo organizacijo, ki je konsolidirala tudi proizvodnjo in podporne službe. Večja sprememba v organizaciji se je na primer zgodila tudi pred dvema letoma, ko se je skladno z usmeritvijo Atlantic Grupe v internacionalizacijo in racionalizacijo reorganizirala distribucija skupine v dve glavni območji: vzhodno in zahodno območje. Znotraj teh so se razporedili trgi in zaposleni v distribuciji.

Krepitev blagovnih znamk

"Ambicija blagovne znamke Laško Zlatorog je postati vodilna osrednja blagovna znamka v regiji," v Pivovarni Laško napovedujejo ponovni napad na trge, na katerih so bili nekoč glavni igralci, njihovo pivo pa "hišna" pijača večine gostinskih lokalov.

Za podjetja, ki so imela močne blagovne znamke široke potrošnje, so novi strateški lastniki prinesli bistveno povečanje sredstev za krepitev blagovnih znamk. Blagovne znamke pivovarn Laško in Union, ki sta prešli pod Heineken, ter Radenske so v zadnjem letu zacvetele. Podobno je bilo pri Drogi Kolinski, potem ko jo je Istrabenz leta 2010 prodal hrvaški Atlantic Grupi.

Foto: STA , V Radenski, ki so jo decembra 2014 prodali češki Kofoli, so lani bruto prihodek povečali za 13 odstotkov, dobiček pa le za štiri odstotke, saj so veliko vlagali in podvojili sredstva za trženje. Spomnimo, da je Kofola konec lanskega leta prek Radenske od Podravke kupila tudi hrvaškega proizvajalca vode Studenac. 

V Drogi Kolinski so kot ključni dejavnik za uspešno poslovanje navedli ravno močne blagovne znamke ter tudi jasno strategijo in prilagodljivo organizacijsko strukturo. Blagovne znamke, kot so Argeta, Barcaffe, Bebi, Cockta in Donat Mg, so v preteklih letih, kot so nam zatrdili v podjetju, rasle in poslovale zelo dobro. 

Veliko so v spremembo blagovnih znamk vložili tudi v Elanu. "S spremembo lastništva se je okrepil likvidnostni položaj in postavila korporativna struktura, ki z mednarodnim upravnim odborom strokovnjakov omogoča razvijanje Elana z jasno ambicijo po rasti prihodkov in krepitvi blagovne znamke Elan," poudarja Leon Korošec.