Sreda, 2. 2. 2022, 15.52
2 leti, 2 meseca
Startup, rojen v Ljubljani, je dobil 87,5 milijona dolarjev investicije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,57
12
"Zelo smo veseli in ponosni, da se nam je na koncu uspelo dogovoriti z družbo Bain Venture Capital, ki spada med najboljše sklade tveganega kapitala na svetu. Med drugim so vlagali tudi v družbeno omrežje LinkedIn, ki ga verjetno pozna in uporablja veliko vaših bralcev," pravi soustanovitelj in tehnični direktor podjetja HYCU Goran Garevski.
Zagonsko podjetje HYCU je nastalo leta 2018 kot spin-off podjetja Comtrade. V samo štirih letih so postali eno izmed vodilnih podjetij na področju zaščite podatkov, varnostnih kopij podatkov in reševanja podatkov po nepredvidenih "nesrečah" v računalniških oblakih. Danes imajo že več kot tri tisoč strank v več kot 80 državah. Od prejetja naložbe v vrednosti 87,5 milijona ameriških dolarjev aprila lani so po vsem svetu zaposlili več kot 130 ljudi.
"Izkušena in utečena ekipa, odlična podpora strankam, inovativen in za uporabo enostaven produkt ter zgodnji vstop na hitro rastoč nišni trg," razloge za uspeh podjetja HYCU našteje soustanovitelj in tehnični direktor Goran Garevski. Z njim smo se pogovarjali v pisarnah podjetja v Ljubljani, kjer je danes glavni razvojni oddelek. "Produkt je nastal in večinoma še nastaja tukaj v Ljubljani," pove Garevski. HYCU je sicer uradno ameriško podjetje iz Bostona. Večino članov uprave ter prodajne in druge funkcije imajo v tujini, predvsem v ZDA. "Imamo pa tudi razvojna oddelka v Sarajevu in Beogradu in ves čas iščemo nov kader. Ponujamo enkratno možnost stika z eksperti na svetovni ravni ter usvajanje najnovejših tehnologij in konceptov – od večoblačnega procesiranja in mreženja do številnih programskih storitev v oblaku," pojasni Garevski in dodaja, da nove zaposlene privabljajo tudi z lastniškimi opcijami v podjetju.
Garevski je svojo kariero začel kot programer v podjetju Hermes Softlab leta 1993. Večino svoje kariere je imel različne vodstvene funkcije v družbah Hermes Softlab, Comtrade in Comtrade Software do leta 2018, ko je postal soustanovitelj in tehnični direktor zagonskega podjetja HYCU.
"Ideja in produkt sta se rodila v Sloveniji. Skoraj vse znanje in izkušnje pri razvoju so prispevali Slovenci," pravi Goran Garevski.
V štirih letih od ustanovitve podjetja do skoraj sto milijonov evrov tuje naložbe se sliši kot prava ameriška pravljica. Vendar verjetno začetki segajo globlje v preteklost?
Večina naše ekipe že več desetletij deluje v svetu zaščite podatkov, varnostnega shranjevanja in obnavljanja podatkov. Imamo torej veliko izkušenj, saj smo v tem svetu nekateri preživeli vso svojo kariero. Večino časa smo se ukvarjali s projekti za zunanje naročnike, torej je bil naš osnovni posel ponujanje storitev. Z leti pa smo v ekipi začeli vse več razmišljati o tem, da bi naredili lasten produkt in izkoristili ves svoj potencial.
Gre torej za izkušeno ekipo, ki zdaj nastopa na trgu v precej drugačni vlogi. Kako ste pristopili k spremembi miselnosti od ponujanja storitev do ustvarjanja produkta?
Na začetku smo se odločili, da razvijemo rešitev za nišno priložnost na trgu, kjer bomo najboljši na svetu. Ko smo torej ustanovili HYCU, naš načrt ni bil svetovna prevlada. Naš prvi produkt se je osredotočil na platformo podjetja Nutanix, ki je ravno v tem času osvajal trg z novo tehnologijo tako imenovanih hiperkonvergiranih sistemov. Bili smo torej eno izmed prvih podjetij, ki je vstopilo na ta majhen, a hitro rastoč trg.
Leta 2018 ste postali samostojno podjetje. Lani ste prejeli naložbo ameriških skladov tveganega kapitala. Kaj ste delali od leta 2018 do lani?
Predvsem smo razvijali produkt. Dokazati smo morali, da imamo produkt, ki ima trg, da znamo prodajati in da so naši uporabniki zadovoljni. Bili smo pravo zagonsko podjetje, vsi smo delali vse.
Kako pa ste financirali poslovanje podjetja v tem obdobju?
Imeli smo sicer lastne prihodke, vendar je lastnik še vedno pokrival del finančnih potreb.
Kdaj in zakaj pa ste začeli iskati zunanjo naložbo?
Vse skupaj je trajalo približno devet mesecev. Z vlagatelji smo se začeli pogovarjati v drugi polovici leta 2020. Dogovor bi sicer lahko sklenili že prej z drugimi vlagatelji, vendar smo bili pri izbiri izbirčni. Želeli smo najti res pravega vlagatelja. Zelo smo veseli in ponosni, da se nam je na koncu uspelo dogovoriti z Bain Venture Capital, ki spada med najboljše sklade tveganega kapitala na svetu. Med drugim so vlagali tudi v družbeno omrežje LinkedIn, ki ga verjetno pozna in uporablja veliko vaših bralcev.
Aprila lani ste torej prejeli denar vlagateljev. Kako se je podjetje spremenilo?
Od prejema naložbe se osredotočamo predvsem na rast. Dokazali smo, da znamo prodajati, da ima produkt trg in da ekipa ve, kaj dela. Naš cilj je podjetje popeljati do vrednosti, ki se meri v več milijardah ameriških dolarjev. Lahko povem, da smo v lanskem letu zabeležili 135-odstotno rast prihodkov samo od naročnin.
Torej se zdaj spreminjate iz zagonskega podjetja v korporacijo?
Natanko tako. Podjetje mora zdaj delovati kot dobro naoljen stroj. V zadnjih mesecih smo zato nekoliko reorganizirali vse podjetje, saj smo zaposlili okoli 130 novih ljudi v petih državah.
"IT-kader je danes zelo težko dobiti. Naša težava je, da smo razmeroma neznani, ne samo v Sloveniji in na Balkanu, ampak tudi po svetu. Hočemo pa najti prave ljudi. Za nas je zelo pomembno, da so združljivi z vrednotami in kulturo podjetja," pravi Goran Garevski.
Kako pa ste iskali naložbo, kot slovensko ali ameriško podjetje?
Kot ameriško, saj smo že skoraj od vsega začetka prisotni v ZDA, vsaj kar zadeva prodajo in trženje, delno pa tudi upravo podjetja. "Slovenski faktor" v našem podjetju boste našli v razvoju produktov. Vsi preostali deli podjetja so že bolj ali manj od začetka v tujini.
Slovenski dejavnik je torej razvoj?
Ideja in produkt sta se rodila v Sloveniji. Skoraj vse znanje in izkušnje pri razvoju so prispevali Slovenci. Sam menim, da imamo najboljšo ekipo strokovnjakov na svetu za izzive, ki jih naslavljamo. Slovenija je imela potrebno znanje, na katerem smo zgradili podjetje. Pravijo sicer, da je produkt ali tehnologija samo 20 odstotkov uspeha podjetja, vendar je prvi in obvezni pogoj.
Omenili ste, da ste v zadnjih šestih mesecih zaposlili več kot sto ljudi. Kako vam uspe pritegniti kader, ki ga potrebujete?
Na vse mogoče načine. Smo jokali, peli, plesali, najemali kadrovske agencije, plačevali oglase, članke … IT-kader je danes zelo težko dobiti. Naša težava je, da smo razmeroma neznani, ne samo v Sloveniji in na Balkanu, ampak tudi po svetu. Hočemo pa najti prave ljudi. Za nas je zelo pomembno, da so združljivi z vrednotami in kulturo podjetja.
Imamo pa tudi zanimiv izziv. Tako kot je navada v tujini, zaposlenim ponujamo opcijske lastniške deleže v podjetju. In vsaj v Sloveniji večini ljudem ni popolnoma jasno, kaj to pravzaprav pomeni in koliko je to vredno. Pa ne gre samo za Slovenijo, nerazumevanje modernih načinov plačila je pogosto v vsej regiji. Ljudje še vedno razumejo le denar. V ZDA je vsem jasno, da je zdaj pravi čas, da se pridružijo podjetju, saj bodo lastniške opcije v primeru uspeha čez nekaj let najverjetneje vredne celo premoženje.
Kaj pravzaprav delate?
Naši produkti rešujejo težave strank pri zaščiti podatkov, varnostnem kopiranju podatkov in pri reševanju podatkov po nepredvidenih incidentih, povezanih z delovanjem poslovnih računalniških programov v oblaku. To je naša niša – ščitimo podatke in aplikacije, ki delujejo v računalniških oblakih, tudi v največjih, od Googla in Microsofta do Amazona. Naši produkti ne skrbijo samo za varnost in povrnitev shranjenih podatkov in aplikacij, temveč našim strankam omogočajo tudi enostavno selitev podatkov in aplikacij k drugim ponudnikom oblačnih storitev. Strankam poskušamo dati svobodo in prilagodljivost pri odločitvah, kjer bodo njihove aplikacije in podatki gostovali.
Zakaj je vam uspelo, ne pa drugim?
Na kratko, zaradi zadovoljnih strank. Odgovor je v resnici kompleksen, opozoril pa bi predvsem na našo že pravo obsesijo po avtomatizaciji in poenostavljanju izjemno kompleksnih opravil. Tehnološki napredek je danes absurdno hiter in nove tehnologije prihajajo na nov trg skoraj vsak dan. Vendar te tehnologije in na njih temelječe rešitve ne izpodrinejo svojih predhodnikov, temveč, enostavno povedano, sodelujejo z njimi. To v praksi pomeni, da se morajo ljudje skoraj vsak dan naučiti razumeti in uporabljati popolnoma nove stvari, hkrati pa še vedno uporabljati vse "stare" rešitve. Kompleksnost sistemov se torej vse hitreje povečuje. Kar opažamo sami pri delu s strankami, je, da imajo zaposleni danes težavo razumeti nove tehnologije. Zato je bil naš fokus od vsega začetka poenostavitev uporabniške izkušnje. In tudi temu pripisujem zadovoljstvo naših strank.
Poleg enostavnosti uporabe produkta stranke cenijo tudi našo uporabniško podporo. V večini primerov naša podpora ne rešuje samo težav, povezanih z našimi produkti, temveč strankam pomagamo tudi pri težavah s produkti drugih podjetij. Naš cilj je zadovoljna stranka, zato vedno poskušamo rešiti vse njihove težave s podatki in aplikacijami v oblaku.
Kdo pa so vaše stranke?
Od največjih korporacij na svetu, državnih agencij do zelo majhnih uporabnikov. Ponosni smo predvsem na sodelovanje z državnimi ustanovami v ZDA, ker to pomeni, da res zagotavljamo najvišje standarde v industriji. Morda se bo vašim bralcem zdelo zanimivo, naše produkte na svojih tržnicah posredujejo največji svetovni ponudniki storitev računalništva v oblaku.
"Svet se je v zadnjih letih, tudi zaradi epidemije, zelo spremenil. Ljudje množično delajo od doma in tudi podjetja so se navadila na to. Lokacija dela je vse manj pomembna. Ni še jasno, kaj bo to pomenilo za tuje naložbe. Najti moramo odgovore na današnje izzive in ponuditi boljše pogoje za tuje vlagatelje in podjetja. Prepričan sem, da bo končni izkupiček države veliko večji," meni Goran Garevski.
Kakšni pa so načrti za prihodnost?
Smo med vodilnimi podjetji na področju hranjenja, zaščite in varnostnih kopij podatkov na večoblačnih storitvah v primerih, ko ima organizacija svoje podatke shranjene v oblakih različnih ponudnikov. Zdaj gremo na drugo in tretjo raven funkcionalnosti informacijskih sistemov, torej na "moderne aplikacije". Te so danes popolnoma drugačne kot pred leti. Postale so zelo kompleksne, pri čemer informacijska infrastruktura temelji na različnih oblačnih storitvah različnih ponudnikov, zato se podjetja spopadajo s popolnoma drugimi izzivi pri njihovi uporabi.
Smo pa na pravem mestu v pravem času. Predvsem v zadnjih letih spletni kriminal narašča. Kriminal se je preselil na internet. Epidemija je pospešila selitev poslovanja podjetij na splet in v oblačne rešitve. Danes tako že večina podjetij v razvitih državah uporablja več različnih oblačnih storitev, torej že spet govorimo o večoblačnosti. Mi jim pomagamo zmanjšati varnostna tveganja.
Sodelujemo tudi z najboljšimi ameriškimi podjetji na področju digitalne varnosti. Skupaj z njimi smo razvili posebno storitev R-Score (getrscore.org), ki vsakemu omogoča, da preveri, kako je pripravljen za ponovno vzpostavitev kritične aplikacije in podatkov v primeru varnostnega incidenta. Danes ni več vprašanje, ali bo podjetje tarča kibernetskega napada, temveč kdaj se bo to zgodilo.
Slovenija ima zdaj tudi ministra brez listnice, ki je pristojen za digitalno preobrazbo države. Kaj bi mu sporočili?
Predvsem se moramo odločiti, kakšna naj bo dolgoročna strategija, ki nam bo omogočila, da dodamo vrednost na svetovni ravni, namesto da bi le preprodajali tuje stvaritve in storitve. Danes ne obstaja veliko motivacijskih dejavnikov za tuja podjetja, da bi pri nas zaposlila dobre, visoko kvalificirane ljudi. Ne gre le za visoke davke na plače, podobno je tudi z obdavčitvijo opcijskih lastniških deležev, ki jih ponujamo svojim zaposlenim. Tudi na tem področju smo naleteli na pogoje, ki niso spodbudni niti za podjetje niti za zaposlene. Gre pa za nekaj, kar je v tujini vsakdanji način nagrajevanja in kar dober kader danes že avtomatično pričakuje.
Svet se je v zadnjih letih, tudi zaradi epidemije, zelo spremenil. Ljudje množično delajo od doma in tudi podjetja so se navadila na to. Lokacija dela je vse manj pomembna. Ni še jasno, kaj bo to pomenilo za tuje naložbe. Najti moramo odgovore na današnje izzive in ponuditi boljše pogoje za tuje vlagatelje in podjetja. Prepričan sem, da bo končni izkupiček države veliko večji.
12