Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović pravi, da takšnega primera ne pozna, saj je nadzorni svet dolžan proces imenovanja uprave izvesti z največjo skrbnostjo.
Medtem ko nadzorniki Luke Koper odločajo o imenovanju novega predsednika uprave, smo pogledali, kakšno odškodninsko odgovornost nosijo nadzorniki. Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, pravi, da člani uprave in nadzornega sveta solidarno z vsem svojim premoženjem odgovarjajo za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so ravnali vestno in pošteno. Kot pojasnjuje Prijovićeva, poteka več tožb proti članom nekaterih nadzornih svetov (GG Nazorje, Premogovnik Velenje, HSE, NKBM, Luka Koper, Intereuropa …). "Našla sem zgolj eno sodno odločbo glede nadzornikov, in to v primeru Gradis IPGI, d. d., glede pravnomočnosti pa nisem prepričana. Sicer pa sem prepričana, da jih bo kmalu več. Prvi korak je bil ta, da so delničarji te tožbe vložili, zdaj pa je treba počakati še na sodni epilog teh tožb," pravi Irena Prijović.
Nadzorniki so zavarovani za svoje odločitve
Kot pojasnjuje Prijovićeva, je zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora profesionalno zavarovanje, kot ga imajo računovodje, revizorji, nepremičninski posredniki, zračni kontrolorji, zdravniki ipd. "V tuji praksi je to nekaj povsem običajnega, saj gre za upravljanje tveganj družbe, ki povečuje varnost premoženja podjetja. Organi vodenja in nadzora so zavarovani v okviru t. i. D&O polic (Directors&Officers Liability) pogosto skupaj še z drugimi izvršnimi osebami na nižjih vodstvenih ravneh v podjetju, ki sprejemajo tvegane odločitve. Takšne police vedno vsebujejo tudi vrsto izključitev, s tem so iz zavarovanja izključena nezakonita ravnanja, malomarnost in sprejemanje odločitev organov vodenja in nadzora brez dolžne skrbnosti. Tako uprave in nadzorniki kljub zavarovanju ostajajo odgovorni z vsem svojim premoženjem, v odškodninskih tožbah pa morajo dokazovati skrbnost svojih ravnanj. Zavarovanje ne krije škode, ki je posledica naklepnega ali kaznivega dejanja ter škode, ki nastane zaradi velike malomarnosti."
Zavarovanja ščitijo interes družbe, ne posameznikov
Prijovićeva nadaljuje: "Če ima podjetje takšno polico, lahko zasleduje interes poplačila škode družbi, zavarovalnica pa lahko pozneje uveljavlja regresne zahtevke do teh oseb. Znesek škode se za račun družbe od zavarovalnice izterja (sodno ali z zunajsodno poravnavo) v višini, ki presega premoženje toženih članov organov." Na vprašanje, ali lahko nadzorniki odgovarjajo tudi za napačno kadrovsko potezo oziroma za neustrezen izbor predsednika uprave, pa odgovarja: "Takšnega primera ne poznam. Nadzorni svet je dolžan proces imenovanja uprave izvesti z največjo skrbnostjo in jo tudi odpoklicati, če po določenem obdobju rezultatov ne pokaže ali mu nadzorniki ne zaupajo več."
2
