Četrtek, 19. 5. 2022, 8.26
1 leto, 11 mesecev
Slovenski nepremičninski trg ruši rekorde na vseh ravneh
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,86
3
Slovenski nepremičninski trg sta leta 2021 zaznamovala rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin in rekordno število transakcij z zemljišči za gradnjo stanovanjskih stavb, pa tudi oživitev trga poslovnih nepremičnin. Po ocenah geodetske uprave je bilo sklenjenih več kot 37 tisoč poslov v skupni vrednosti 2,9 milijarde evrov. Glede na doseženo raven cen in obseg novogradnje v glavnem mestu se vse bolj približujemo vrhu nepremičninskega cikla, ko bo tržna ponudba presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bo prodaja stanovanjskih nepremičnin ustavila.
Število kupo-prodaj stanovanj in vseh vrst stanovanjskih hiš se je lani v primerjavi z letom 2020 povečalo za okoli 20 odstotkov in je bilo že večje kot leta 2019, to je pred epidemijo covid-19. Povečanje je predvsem posledica rekordne prodaje stanovanjskih hiš, ki jo je povzročila rast povpraševanja po hišah zunaj urbanih središč, v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2021 ugotavlja geodetska uprava.
Leta 2021 je trg zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb dobesedno eksplodiral, piše v poročilu. Od tistega v letu 2020 je bilo število prodaj zemljišč za gradnjo hiš in večstanovanjskih stavb večje kar za okoli 45 odstotkov. Pri tem se je na alpskem turističnem območju povečalo za več kot 80 odstotkov, na območju južne okolice Ljubljane za okoli dve tretjini, v Ljubljani in Celju za okoli 60 odstotkov, v Mariboru pa za okoli 45 odstotkov.
Rekordno število kupo-prodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb po ocenah geodetske uprave napoveduje pospešeno stanovanjsko gradbeno ekspanzijo, ki je bila v zadnjih treh letih značilna predvsem za glavno mesto, tudi na preostalih območjih države.
Nakupe še vedno spodbujajo nizke obrestne mere in poceni posojila
Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so se lani zvišale za 15 odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za 13 odstotkov. Zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb so bila za 12 odstotkov dražja kot leta 2020.
Rast cen stanovanjskih nepremičnin je posledica presežnega povpraševanja, ki se mu ponudba z novogradnjami sicer počasi prilagaja. Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah za lastno uporabo, predvsem pa za naložbene nakupe, še vedno v največji meri spodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost posojil, v zadnjem času pa vse bolj tudi strah pred naraščajočo inflacijo.
Dodaten pritisk na rast cen stanovanjskih nepremičnin povzroča tudi visoka rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalne rasti cen energije in gradbenih materialov zaradi pandemije covid-19 in zdaj tudi vojne v Ukrajini.
V prestolnici se približujemo vrhu nepremičninskega cikla
Poročilo ugotavlja, da se glede na doseženo raven cen in obseg novogradnje v glavnem mestu vse bolj približujemo vrhu nepremičninskega cikla, ko bo tržna ponudba presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bo prodaja stanovanjskih nepremičnin ustavila. Splošen upad povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah bi lahko sprožil tudi dvig obrestnih mer, ki se napoveduje v bližnji prihodnosti.
Ni pa po teh ocenah pričakovati tudi obrata cen nepremičnin. Te bodo vztrajale, dokler ponudba novih stanovanj v največjih mestih, predvsem pa v Ljubljani, ne bo presegla povpraševanja oziroma dokler se ne bo čas prodaje stanovanj bistveno podaljšal in se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj.
Glede števila transakcij s poslovnimi nepremičninami na geodetski upravi ocenjujejo, da se je lani povečalo za okoli 30 odstotkov, še vedno pa je bilo za okoli deset odstotkov manjše kot v predcovidnem letu 2019.
3