Sobota, 7. 7. 2018, 4.04
5 let, 9 mesecev
Slovenska podjetja že čutijo ohlajanje nemškega gospodarstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,61
10
Nekatere finančne analize kažejo, da bi nas že v nekaj letih lahko doletela nova finančna kriza. Prvi znaki se že kažejo v ohladitvah napovedi rasti nemškega gospodarstva, od katerega je precej odvisen tudi slovenski trg.
Potem ko je pretekli mesec nemški inštitut za gospodarske raziskave Ifo znižal napoved nemškega gospodarstva z 2,6 na 1,8 odstotka, je temu v četrtek sledil še Mendarodni denarni sklad IMF, ki je rast nemškega bruto domačega proizvoda znižal z 2,5 na 2,2 odstotka.
Med razlogi za ohladitev nemškega gospodarstva IMF navaja pričakovanje težavnega brexita, naraščanje protekcionizma v Evropi ter ne nazadnje predvidoma zmanjšan obseg investicij v območju z evrom in posledično manjši nemški izvoz.
Ni še padec, je pa ohlajanje
To je skrb vzbujajoče, ni pa alarm, je znižane napovedi komentiral Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). "Ni še padec, je pa ohlajevanje rasti, in ker je Nemčija najpomembnejši trg za Slovenijo, je to za nas še toliko bolj pomembno."
Geostrateška tveganja, znižanje napovedi gospodarske rasti v Nemčiji, pomanjkanje kadrov v Sloveniji so po navedbah Novkovića lahko znaki, da "prihaja ohlajanje rasti, če ne celo kakšna nova kriza".
Goran Novković opozarja, da ohlajanje nemškega trga lahko pomembno vpliva na stanje v Sloveniji.
Bi se morali bati leta 2020?
Ohladitve na nemškem trgu že občutijo posamezna slovenska podjetja. Kot je omenil Novković, je v zadnjih petih mesecih obiskal skoraj 200 slovenskih podjetij, ki so bolj ali manj navajala dobro poslovanje in da imajo celo presežek naročil, za katera imajo bolj težave, kako jih realizirati.
"V zadnjih treh tednih pa sem naletel na posamezne primere v logistiki, tudi pri enem dobavitelju večjih nemških podjetij, ki so omenjali zadržanje nemških partnerjev, zlasti pri naročilih oziroma napovedih naročil za prihodnje."
Ker gre za posamezne primere, je preplah odveč. Vsekakor pa jih ne gre zanemariti, saj je to nov pojav. Ob tem je izvršni direktor SBC dodal, da več nemških analitikov ocenjuje, da bi nova kriza lahko izbruhnila že do leta 2020.
Podjetja v dobri kondiciji. Kaj pa država?
Ker se je Slovenija oziroma slovenska podjetja komaj pobrala iz zadnje krize, ni zanemarljivo vprašanje, kako bi morebitna nove turbulence v gospodarstvu v prihodnjih dveh letih dotolkle slovensko gospodarstvo.
Če povlečemo paralele iz krize iz leta 2008, so slovenska podjetja trenutno v precej boljši kondiciji kot takrat, saj so se v tem času bolj ali manj razdolžila, pravi Novković.
Bolj skrb vzbujajoče je stanje države, ki je s svojimi javnimi financami v bistveno slabši kondiciji. Takrat je bil delež javnega dolga v BDP nekaj nad 20 odstotki, zdaj pa je blizu 75 odstotkov, je opozoril Novković.
"To pomeni, da država nima veliko manevrskega prostora za amortizacijo kriznih učinkov, kot ga je imela pred letom 2008. Iz tega zornega kota je bolj nevaren posredni učinek. S tega vidika je to na neki način v Sloveniji že prelomni dogodek," pravi Novković.
Povpraševanje podjetnike spodbuja v nove investicije, vendar zaradi neugodnih napovedi številni že dvomijo, ali bodo investicijo lahko tudi ugodno izpeljali. "Če pride do kakšne večje krize, se lahko zgodi, da te investicije ne bodo poplačane. Pri številnih podjetnikih sem že zasledil dvom, ali investirati ali ne," je vprašanja podjetnikov opisal Novković.
O tem bi morali razmišljati tudi politiki, ki sestavljajo prihodnjo vlado. Časa za priprave ni veliko, bo pa vsekakor treba delati glede zmanjšanja javnega dolga, da se razbremenijo plače in ustvari boljše podjetniško okolje. Le tako bo država pripravljena na krizo, meni sogovornik.
Zadnja kriza je močno udarila po trgu dela. Zdaj naj bi bila podjetja bistveno bolj pripravljena, meni Novković.
Trg dela bolj stabilen kot pred desetimi leti
Kratko so v zadnji krizi v Sloveniji potegnili predvsem delavci. Zaradi prezadolženosti je propadlo mnogo podjetij, številna so morala odpuščati, na cesti pa je ostalo ogromno ljudi. Stopnja registrirane brezposelnosti je namreč po letu 2009 začela strmo naraščati in januarja 2014 dosegla vrh pri 14,2 odstotka. Takrat je bilo na zavodu prijavljenih nekaj manj kot 130 tisoč aktivnih iskalcev zaposlitve.
Zdaj so se podjetja vendarle postavila na noge in so bistveno bolj pripravljena na nove pretrese, zato Novković na trgu dela ob morebitni krizi ne pričakuje večjih pretresov.
Je pa na tem mestu opozoril, da je bolj kot brezposelnost – na zavodu je trenutno registriranih 8,3 odstotka delovno aktivnega prebivalstva – problem podjetij najti ustrezen kader. Prav to bo tudi ena pomembnejših nalog, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada, če bo želela pomagati gospodarstvu.
Kako so na novo krizo pripravljena podjetja
Pomgrad: "V Pomgradu nam je, ne glede na takratne negativne okoliščine v gradbenem sektorju, uspelo celo povečati nivo realizacije, ob tem pa je družba skozi celotno krizno obdobje stabilno poslovala. Ob tem je treba poudariti, da Pomgrad v kriznih časih ni odpustil niti enega delavca. Finančno krizo smo uspešno premostili predvsem zaradi internacionalizacije poslovanja, saj smo v času krize precej poslov pridobili v tujini, dobršen del realizacije pa smo ustvarili z zasebnim sektorjem, ki je nadomestil izpad državnih investicij.
Skladno z izkušnjami, ki smo jih pridobili v času zadnje finančne krize, uravnotežujemo delež pridobljenih poslov med javnim in zasebnim sektorjem, še posebej aktivni pa smo na področju internacionalizacije. Pomgrad vedno večji delež poslov pridobiva v tujini, kjer ustvari približno 20 odstotkov svoje realizacije."
Krka: "V Krki smo se zaradi mednarodne razvejanosti svojega poslovanja že tradicionalno vajeni soočati z različnimi gospodarskimi razmerami. Pri prodaji zdravil se že vrsto let praktično na vseh Krkinih trgih dogajajo številne spremembe – bodisi prek sprememb v predpisovanju ali prek pritiskov na zniževanje cen. Zdravstveni sistemi imajo namreč na voljo vse manj sredstev, kar se odraža v varčevalnih ukrepih.
Tako v preteklih krizah kot tudi danes se zavedamo, da smo lahko uspešni le z močnim lastnim razvojem. Zato moramo še učinkoviteje delati, vlagati v razvoj in v marketinško-prodajne aktivnosti. Trendi kažejo, da se bo generična farmacevtska industrija v prihodnje prav iz zgoraj navedenih razlogov še krepila, zato smo optimistično naravnani. Prizadevamo si, da smo prisotni na čim več trgih s čim večjim naborom zdravil, kar predstavlja prednost pri obvladovanju morebitnih težjih razmer v posameznih delih sveta."
Duol: "Naše podjetje je izvozno naravnano, z več kot 95-odstotnim deležem izvoza v realizaciji. Z zavestno politiko globalizacije poslovanja in zmanjševanja odvisnostni od regionalnih trgov smo maksimalno zmanjšali učinek zadnje krize.
Glede na to, da smo v zadnjo krizo vstopali pripravljeni, smo zgolj dobili potrditev naše pravilne odločitve o tem, da če želiš danes biti stabilen, moraš biti globalen.
S poslovanjem v več kot 50 državah sveta in na vseh celinah (z izjemo ZDA in Kanade) smo pripravljeni na krizo, ki ne bo morebitna, ampak zanesljivo prihaja. Edino, kar ni jasno, sta obseg in čas trajanja."
10